Porast smučarskih poškodb

V UKC Ljubljana opozarjajo na to, da beležijo porast smučarskih poškodb. Ker se bliža čas šolskih počitnic, želijo vse, ki se odpravljajo na smučišča, opozoriti, da naj upoštevajo nasvete vodje kirurškega bloka dr. Anžeta Kristana, dr. med. Mi pa smo za vas pripravili še nasvete nekdanjega alpskega smučarja Jureta Koširja in osebnega trenerja Anžeta Avblja.

"Vsi udeleženci na smučiščih morajo upoštevati pravila varnega smučanja. Smučati je treba po svojih telesnih zmogljivostih in v skladu z znanjem, pred smučanjem se je treba ustrezno ogreti, zaključiti pa takrat, ko nastopi utrujenost. Upoštevati moramo, da so na smučišču tudi slabši smučarji in otroci. Smučarji in deskarji na snegu naj se držijo smučarskih prog, izogibajo naj se pitju alkohola. Na ta način se nezgodam ne da izogniti, se jih pa lahko prepreči," je dejal dr. Anže Kristan, dr. med.

"Ne stopite iz avtomobila takoj na smuči!"

Na to, da se je treba pred smučanjem ogreti, opozarja tudi Jure Košir: "Zelo priporočljivo je, da se ogrejemo in ne stopimo iz avtomobila takoj na smuči, ampak naredimo vsaj nekaj korakov, malo potečemo, naredimo nekaj počepov. Raztegniti je treba noge, saj so pri smučanju najbolj na udaru, to pomeni kolena, kolke, tudi gležnje, čeprav jih imamo v smučarskih čevljih. Zelo malo potrebujemo, da se ogrejemo in s tem zmanjšamo možnost poškodb. Svetoval bi pa tudi, da je treba prvo vožnjo odpeljati z občutkom in ne drveti že takoj, tempo počasi stopnjujemo."

Najpogostejše poškodbe, ki nastanejo zaradi smučanja in deskanja na snegu, so poškodbe spodnjih okončin, pri čemer so pri smučarjih najpogostejši zlomi goleni in poškodbe kolenskih vezi; pri deskarjih na snegu pa so najpogostejše poškodbe v predelih zapestij in komolcev. Pri visokih hitrostih lahko prihaja do izjemno hudih poškodb notranjih organov, glave in hrbtenice, ki lahko ogrozijo življenja oziroma lahko pustijo trajne posledice oziroma invalidnost. Glavo in hrbtenico lahko deloma zavarujemo z uporabo čelade oziroma posebnim ščitnikom za hrbet; t. i. želvjim oklepom.

"Z dobrim ogrevanjem telo pripravimo na napor, ki sledi in s tem, ko se ogrejemo, dobimo boljši občutek za telo, boljšo kinestetično zaznavanje in tako zmanjšamo možnost padca in posledično poškodb," je povedal osebni trener Anže Avbelj, ki opozarja še, da se moramo zavedati tudi, da na smučišču nismo sami.

Na to, da moramo na smučišču dobro gledati okoli sebe, da ne pride do neželenega trka, opozarja tudi vodja reševalne službe v Kranjski Gori Roman Mertelj, ki je povedal, da nekateri v primeru nesreče in ob trenutni paniki kličejo kar številko 112. Sicer pa je dovolj, da o nesreči obvestimo reševalce na smučišču ali pa strojnike, ki so ob vlečnicah.