Nepravilna raba vodi v hude zaplete!

Kot opozarja Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., članica upravnega odbora Lekarniške zbornice Slovenije in direktorica Ptujskih lekarn, želijo s tokratno akcijo v lekarnah predvsem spodbujati pravilno in s tem varno uporabo zdravil. "Zavedati se moramo, da zagotovila o varnosti zdravil veljajo le, dokler dosledno upoštevamo navodila za jemanje in priporočene odmerke. To velja tako za zdravila na recept kot tudi zdravila, ki jih lahko v lekarnah kupimo brez recepta. Dolgotrajna in prekomerna raba protibolečinskih zdravil lahko vodi v hujše zdravstvene zaplete. Paracetamol na primer lahko poškoduje jetra, nesteroidna protivnetna zdravila so lahko škodljiva za prebavila, opiati pa poleg drugih neželenih učinkov lahko povzročajo tudi odvisnost." To pa seveda ne pomeni, da morate trpeti v bolečinah in se odreči lajšanju bolečin z zdravili. "Pomeni le, da moramo zdravila uporabljati odgovorno, torej takrat in toliko, kot je potrebno za učinkovito ter varno zdravljenje."

Asist. mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec., iz Zdravstvenega doma Ljubljana pri tem opozarja: "Zapleti pri zdravljenju so lahko posledica interakcije z drugimi zdravili, alergijske reakcije, sopojavov pri jemanju zdravil, napačne in nepravilne rabe ali celo zlorabe zdravil, predoziranja, zmanjšane sposobnosti za upravljanje z vozili ali mešanja zdravil z alkoholom."

Kako jih uporabljati?

Lekarniški farmacevti opozarjajo, da isto zdravilo lahko lajša bolečine različnega izvora, zato običajno ni potrebe po različnih protibolečinskih zdravilih ob različnih bolečinah (glavobol, bolečine v mišicah, boleče menstruacije …). Analgetično učinkovino pogosto vsebujejo tudi zdravila za lajšanje simptomov gripe in prehlada. Zato Bojan Madjar, ki pri Lekarniški zbornici Slovenije vodi projekt Vprašaj o svojem zdravilu, opozarja, da bodite v teh primerih še posebej previdni, da ne boste zaužili dvojnega odmerka: "Prekomerna uporaba paracetamola lahko poškoduje jetra, nekatera druga protibolečinska zdravila pa ob pretirani uporabi lahko poleg drugih zdravstvenih zapletov povzročijo tudi odvisnost. Z upoštevanjem jemanja zdravil glede na obrok hrane lahko zmanjšamo neželene učinke, izboljšamo pa tudi učinek delovanja zdravila. Pri protibolečinskih zdravilih so navodila različna. Nesteroidna protivnetna zdravila se na primer običajno jemljejo s hrano, saj se tako zmanjša možnost neposrednega škodljivega delovanja na želodčno sluznico."

Za lajšanje kronične bolečine zdravnik na recept predpiše protibolečinsko zdravilo, ki ga lahko uporabljate dlje časa. Ob akutni bolečini se zdravila za lajšanje bolečine uporabljajo le krajši čas, dokler bolečina ne mine. Če težave trajajo več kot tri dni, lekarniški farmacevti svetujejo posvet z zdravnikom.

Protibolečinska zdravila večinoma zaužijemo oralno in so torej v obliki tablet ali kapsul. Nekatera pa so namenjena tudi uporabi na koži – to so mazila, kreme, obliži … Lekarniški farmacevti opozarjajo, da je pri uporabi mazil, krem in obližev zelo pomembna ustrezna higiena. Kožo moramo umiti z blagim, nedražečim milom in jo dobro splakniti ter osušiti z nežnim brisanjem. Pred nanašanjem in po njem si moramo dobro umiti tudi dlani, saj je treba kreme, mazila in gele običajno razmazati po koži s konicami prstov ter jih vtreti z enakomernimi krožnimi gibi. Pomembno je tudi, kako stiskamo kremo ali gel iz tube, saj želimo preprečiti, da bi v tubo vdrl zrak. Zato začnemo kremo iz tube iztiskati pri spodnjem robu po širši ploskvi.

V zadnjem času se vedno pogosteje uporabljajo tudi transdermalni obliži, iz katerih učinkovina enakomerno prehaja skozi kožo v telo. Obliže nalepimo z vso površino na neporaščen, nepoškodovan, gladek (ne poroženel), čist in suh predel kože. Če je predel kože, kamor želimo nanesti takšen obliž, poraščen, dlake lahko pristrižete. Nikakor pa jih ne smemo pobriti, saj lahko z britjem poškodujemo ali vzdražimo kožo. Lekarniški farmacevti še opozarjajo, da od sonca vzdražena koža prav tako ni primerna za uporabo transdermalnih obližev. Mesta prilepljanja transdermalnih obližev, ki delujejo sistemsko, je treba menjavati, ne lepimo jih vedno na isto mesto, saj bi lahko prišlo do preobčutljivostne reakcije.

Zdravila shranjujte pod ključem!

Lekarniški farmacevti priporočajo, da vsa zdravila hranite skupaj na enem mestu, zunaj dosega otrok in pod ključem. Ker protibolečinska zdravila spadajo med tiste skupine zdravil, pri katerih je večja možnost zlorabe v nemedicinske namene, bodite posebej pozorni na varno shranjevanje teh zdravil. Velik del zastrupitev z zdravili je namreč ravno posledica namerne ali nenamerne pretirane uporabe protibolečinskih zdravil.

Kaj sploh so protibolečinska zdravila?

Protibolečinska zdravila, ki jim pravimo tudi analgetiki, so namenjena odpravljanju bolečine, ob tem pa je treba poudariti, da ne odpravljajo vzroka bolečine. Mednje spadajo paracetamol, nesteroidna protivnetna zdravila in opioidi.

Paracetamol se uporablja za lajšanje blažjih bolečin, kot so na primer zobobol, glavobol, bolečine pri poškodbah, menstrualne bolečine, prehodne bolečine mišic in sklepov, uporablja pa se tudi za zniževanje povišane telesne temperature. Za razliko od drugih protibolečinskih zdravil ne deluje protivnetno, ker ne deluje na osrednji živčni sistem, pa od njega ne moremo postati odvisni. Poleg tega ne draži želodčne sluznice, zato je primeren za želodčne bolnike. Ker ga vsebujejo številna zdravila za lajšanje gripe in prehlada, moramo biti ob jemanju teh zdravil v kombinaciji z drugimi previdni, da ne bi zaužili dvojnega odmerka, saj lahko ob prevelikem odmerku pride do poškodbe ali celo odpovedi jeter.

Nesteroidna protivnetna zdravila pogosto uporabljamo kot protivnetna in protibolečinska zdravila pri revmatičnih obolenjih, po poškodbah in operacijah, za lajšanje bolečin pri bolnikih z rakom, glavobolu, zobobolu in drugih bolečinah. Nekatera v nižjih dnevnih odmerkih preprečujejo razvoj srčno-žilnih bolezni, vendar se pri posameznih bolnikih lahko izrazijo neželeni učinki na prebavilih, ki se kažejo kot bolečina v želodcu, slabost ali povzročijo razjede in krvavitve. Nekatera od teh zdravil lahko tudi izzovejo poslabšanje astme. Zaradi takšnih težav nekateri bolniki potrebujejo tudi bolnišnično zdravljenje, zato lekarniški farmacevti priporočajo posebno previdnost pri uporabi teh zdravil. Nesteroidna protivnetna zdravila so med najpogosteje predpisanimi zdravili, nekatera so v lekarnah na voljo tudi brez recepta. Med slednjimi je najbolj poznana acetilsalicilna kislina, ki je v uporabi že več kot sto let. Je zelo dober analgetik, primeren za lajšanje blažjih bolečin in ima za razliko od paracetamola tudi protivnetno delovanje. To nam pri bolečinah, ki so povezane s prehladnimi obolenji, zelo koristi. Vendar prej omenjeno opozorilo glede neželenih učinkov na prebavila velja tudi za to zdravilo.

Opioidi se uporabljajo pri lajšanju srednje močne in najmočnejše bolečine. Najbolj znan njihov predstavnik je morfin, ki se kot protibolečinsko zdravilo uporablja že več kot 2.000 let. Delujejo na centralno živčevje in na ta način zmanjšajo občutenje bolečine. Povzročijo lahko močno psihično in fizično odvisnost, poleg tega pa se lahko pojavijo še zmedenost in vrtoglavica, zaprtje, slabost, bruhanje, evforija in drugi neželeni učinki. Pri nadzorovanem lajšanju bolečine ti učinki, razen zaprtja, običajno ne predstavljajo resnih težav, saj težave izzvenijo v nekaj dneh oziroma niso tako izrazite. Opioidi so na voljo le na recept, izdana količina močnih opioidov pa lahko zadošča za največ enomesečno porabo.