Neka angleška raziskava je pokazala, da obstaja bistvena razlika glede obolevanja za srčno-žilnimi boleznimi in celo glede umrljivosti zaradi njih med tistimi iz nižjih ter tistimi iz višjih socialnih slojev. ''Tisti iz najnižjega sloja zbolevajo že pri 50. letih, umirajo pa pri 70. letih. Tisti iz najvišjega zbolevajo pri 68. letih, umirajo pa pri 88. letih,'' rezultate raziskave povzame primarij Matija Cevc z Oddelka za žilne bolezni na Kliničnem centru v Ljubljani. Ker pa so strokovnjaki prepričani, da na to razliko vpliva med drugim tudi dejstvo, da ljudje iz različnih družbenih slojev opravljajo različne poklice, letošnji svetovni dan srca poteka v znamenju spodbujanja ustreznih delovnih razmer ne glede na to, kakšen poklic kdo opravlja. ''Med omenjenima skupinama iz raziskave je razlike kar 20 let zdravega in kakovostnega življenja, zato je zelo pomembno, da vsem na delovnem mestu omogočimo, da bi se lahko držali zdravega življenjskega sloga,'' še opozarja dr. Cevc.

In ker dandanes večina ljudi v povprečju osem ur dnevno preživi na delovnem mestu, je še kako pomembno, da tudi v službi poskrbimo za zdravje srca. Tukaj je nekaj preprostih napotkov:

- Če se le da, se v službo in potem nazaj domov odpravite s kolesom ali peš. Če je vaše delo pretežno sedeče narave, potem se na vsake toliko vstanite in sprehodite. Morda se lahko do sodelavca, namesto da ga pokličete po telefonu, odpravite peš. Namesto dvigala pa v službi uporabljajte stopnice.

- Za malico si od doma prinesite zdrav prigrizek, na primer kakšno sadje, zelenjavo, jogurt, med odmorom za kosilo pa se tudi (če se le da) odpravite na zdravo kosilo. Pomembno je, da se izogibate nasičenim maščobam, ki dvigujejo raven holesterola v krvi in mašijo žile, in da si hrane ne solite preveč.

- Če še vedno kadite, poskusite kajenje opustiti ali pa za začetek vsaj zmanjšati količino pokajenih cigaret. Namesto da med delovnim časom na hitro pokadite cigareto ali dve, da se sprostite in razbremenite, takrat raje sezite po jabolku ali kozarcu vode. Ali pa se za pet minut odpravite pred stavbo, kjer delate, in se nadihajte svežega zraka.

- Tudi kozarček ali dva s sodelavci po službi bi lahko, dolgoročno gledano, vplivalo na zdravje vašega srca. Zato z uživanjem alkohola zmerno in po pameti, svetujejo strokovnjaki.

- Čeprav za stres še ni dokazano in potrjeno, da spada med neposredne dejavnike, ki povečujejo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, pa skušajte vseeno nekako ublažiti ali izničiti stres, ki ste mu izpostavljeni na delovnem mestu. Popoldan se odpravite na sprehod ali se lotite kakšne druge telesne aktivnosti, ki vas veseli in razbremeni. Občasno si privoščite sproščujočo masažo ali kopel. Sprostite se ob kakšni dobri knjigi ali ob ogledu priljubljenega filma oziroma nadaljevanke.

"Že eno jabolko na dan, možnost razgibavanja na delovnem mestu, zagotovljena zdrava pitna voda bi bistveno izboljšalo počutje delavcev,“ še dodaja primarij Cevc in opozarja, da je zdrav ter motiviran delavec tisti, ki res dobro, kakovostno dela in veliko pomeni za podjetje.

Zaradi bolezni srca in ožilja umira vedno manj ljudi

Razveseljiva novica je, da se ljudje očitno v zadnjih letih vedno bolj zavedamo pomembnosti svojega srca in zanj tudi vedno bolj skrbimo. Delež smrtnosti zaradi srčno žilnih obolenj se je namreč v zadnjih letih zmanjšal. Samo pri nas zdravniki letno rešijo od 600 do 800 ljudi, a kljub temu so srčno-žilna obolenja še vedno glavni morilec med moškimi in ženskami. V razvitem svetu zaradi bolezni srca in ožilja umre 17 milijonov ljudi, kar je polovica vseh smrti. Tudi pri nas so srčno-žilne bolezni še vedno najpogostejši razlog smrti. ''Okrog 40 odstotkov smrti lahko pripišemo boleznim srca in ožilja,'' pove dr. Cevc.

Spomnimo še na dejavnike tveganja

Med najpogostejše dejavnike tveganja za težave s srcem in ožiljem pa še vedno uvrščamo:

- povišan krvni tlak;

- visoka vsebnost slabega holesterola v krvi;

- sladkorna bolezen;

- debelost;

- pomanjkanje telesne aktivnost;

- starost;

- spol (moški za boleznimi srca in ožilja zbolevajo v povprečju 10 let prej kot ženske).