Če sicer nimate nobenih težav z vidom in se vam le-te pojavijo nenadoma, je to lahko znak utrujenosti, težav z vidom ali pa česa hujšega. Predstavljamo vam nekaj bolezni, pri katerih se najpogosteje pojavlja nejasen vid.

Astigmatizem

Astigmatizem najprej opazimo kot motnjo, ki ovira pri branju in pri gledanju na blizu ali na daleč. V tem primeru je treba obiskati optika oziroma oftamologa. Astigmatizem je mogoče popraviti z očali s posebno oblikovanimi lečami in primernimi lečami, ki vam jih bo predpisal strokovnjak ali pa s kirurškim posegom, med katerim preoblikujejo roženico. Najpogostejši način odpravljanja te motnje vida pa je laserski poseg, ki povzroči najmanj brazgotinjenja.

Če se nejasen vid pojavlja ob glavobolu, je za vaše težave najverjetneje kriva migrena. Migrena se kaže kot utripajoča, sunkovita ali ostra nad očesom lokalizirana bolečina, ki jo spremljajo slabost, bruhanje in občutljivost na svetlobo, hrup ter premike. Težave z vidom se pri migreni običajno začnejo pol ure pred začetkom napada migrene, najpogosteje kot utripajoča svetloba ali odsev okoli osvetljenih predmetov in zamegljen vid. Pri nekaterih osebah se pojavljajo tudi delne zatemnitve vidnega polja. Če se težave z vidom pojavljajo brez glavobola in trajajo motnje vida le 20–40 minut ter nato izzvenijo, gre morda za optično migreno. Če se vam tovrstne težave pojavljajo pogosto, vsekakor obiščite zdravnika.

Sjögrenov sindrom

Če nejasen vid spremljajo tudi suhe oči, imate morda Sjögrenov sindrom, ki se v 90 odstotkih pojavlja pri ženskah po menopavzi. Osuši se lahko tudi sluznica drugih delov telesa, ki je običajno vlažna (v nosu, ustih, žrelu in nožnici). Pomagajo umetne solze, ki lajšajo simptome suhih oči, redni obiski pri zobozdravniku, s katerimi preprečite izpadanje zob zaradi pomanjkanja sline in vaginalni vlažilci za navlažitev nožnice. Ali imate ta sindrom ali ne, bo ugotovil zdravnik, zato brž k njemu.

Kratkovidnost

Pri kratkovidnosti se nejasnost vida začenja počasi in se nato poslabša. Obiščite optika ali oftamologa. Ta bo preveril ostrino vašega vida in ocenil stopnjo slabovidnosti. Kratkovidnost lahko popravimo z nošenjem očal s konkavnimi lečami ali kontaktnih leč. Ker se kratkovidnost z leti slabša, je treba redno obiskovati okulista in korekcijske leče prilagajati stopnji kratkovidnosti. Pri otrocih jo je treba čim hitreje odpraviti, saj lahko s tem preprečimo težave pri učenju in športu.

Tako kot pri kratkovidnosti se tudi pri daljnovidnosti težave pojavljajo postopoma in se nato okrepijo. Prav tako morate obiskati oftamologa, ki bo preveril stopnjo slabovidnosti in predpisal nošenje očal s konvekcijskimi lečami ali kontaktnih leč. Daljnovidnost je mogoče odpraviti z laserskim posegom. Redni očesni pregledi so pri daljnovidnosti več kot priporočeni, saj ta motnja vida povečuje tveganje za razvoj akutnega glavkoma, ki zahteva takojšnje zdravljenje.

Multipla skleroza

Slabše zaznavanje barv in značilna izguba dela vidnega polja, ki ju spremljajo vrtoglavica, mravljinci in okorelost mišic, so simptomi multiple skleroze. Pojavljajo se lahko še utrujenost, oslabelost udov, težave s koordinacijo in nerazločen govor, ki se poslabšajo, ko je oseba pod stresom. V primeru, da imate te znake in simptome (ne nujno vse), čim prej obiščite zdravnika in nevrologa. Če imate le težave z vidom, obiščite oftamologa, ki bo pregledal vaš vidni živec, saj je pri tej bolezni ta najpogosteje najprej prizadet. Zdravnik lahko poleg tega opravi tudi tako imenovani test vidne poti, s katerim preveri, kako hitro se možgani odzivajo na zunanje dražljaje.

Odstop mrežnice

Pri osebah starejših od 50 let se lahko vid poslabša nepričakovano, kot padec zavese, in običajno zgolj na enem očesu. Morda gre za odstop mrežnice, ki se začne z manjšo raztrganino, skozi katero izteka steklovina in pri tem ločuje mrežnico od spodaj ležečega tkiva, del mrežnice pa se nato olušči. Simptomi so bliskanje v delu očesa, nenaden pojav večjega števila 'mušic' v vidnem polju in temne sence s strani, ki ovirajo vid. Če je prizadet le majhen del mrežnice, bo raztrganino mogoče zapreti z laserskim posegom pod lokalno anestezijo, v primeru hujše poškodbe pa bo potreben mikrokirurški poseg v splošni anesteziji. Pri zgodnjem zdravljenju je mogoča popolna ozdravitev, brez takojšnjega zdravljenja pa odstop mrežnice lahko povzroči delno ali popolno izgubo vida v prizadetem očesu, zato takoj obiščite zdravnika in oftamologa.