Danes postajamo navajeni, da so skrbi del našega vsakdana. Skrbi nas glede denarja, odnosov, otrok, službe ... Skrbi nas zbujajo ponoči, zaradi njih ne moremo spati, zaradi njih smo slabovoljni, prestrašeni ... Skrbimo toliko, da je to postalo že del našega vsakdana in smo skrbi sprejeli kot nekaj normalnega. A prav to je vzrok številnih bolezni, pravi Gladeana McMahon iz britanskega združenja psihoterapevtov: ''Dlakocepljenje vsake stvari nam povzorča veliko težav. Skoraj tako je, kot da ne moremo izključiti gumba za skrb in smo obtičali na tem večnem kolesju zaskrbljenosti in jeze.''

Epidemija nenehnega premišljevanja

Raziskave so pokazale, da so ženske pogosteje ujete v začarani krog zaskrbljenosti. Psihologinja Susan Nolen-Hoeksema iz Univerze Yale trdi, da je kar 73 odstotkov odraslih žensk starejših od 25 let prekomerno zaskrbljenih in porabijo preveč časa za to, da premlevajo stvari znova in znova. Dobra novica pa je, da če svoje skrbi delite z drugimi, se zaskrbljenost zmanjša. ''Pogovor o problemih lahko prinese dober občutek in pomaga povezati ljudi – vse dokler vsi v skupini ostanejo spodbudni in ne obsojajo,'' pove Gladeana McMahon.

Strokovnjaki imajo celo izraz za ljudi, ki premlevajo stvari vedno znova in znova in jim pravijo 'prežvekovalci', saj ves čas 'žvečijo' probleme. ''Obstajajo ljudje, ki probleme ves čas žvečijo in žvečijo. Tudi, ko nimajo ničesar več za prežvečiti,'' pravi klinična psihologinja dr. Helen Nightingale. ''Če trenutno nimajo ničesar, kar bi jih skrbelo, bodo našli novo stvar, pa četudi bodo morali pobrskati po preteklosti.''

Naučite se živeti v sedanjosti

Strokovnjaki pravijo, da je najpogosteje vzrok za prekomerno zaskrbljenost dejstvo, da številni ne znajo več živeti tukaj in zdaj. Namesto tega so obsedeni s tem, kaj se je zgodilo v preteklosti in kaj se bo zgodilo v prihodnosti. ''Ženske pogosto veliko premišljujejo o tem, kaj bi se lahko zgodilo, čeprav je verjetnost za to zelo majhna,'' pove psihoterapevtka McMahon. ''Pogosto tudi preizkujejo svojo preteklost. A nobena zaskrbljenost nam ne bo pomagala. Ženska kvaliteta je zagotovo večji občutek sočutja in razumevanja, a prav te kvalitete lahko privedejo do prekomerne zaskrbljenosti.''

So ženske bolj zaskrbljene kot moški?

Veliko strokovnjakov se strinja, da so ženske bolj zaskrbljene kot moški. Podatki pa kažejo, da se anksioznost in depresija pri ženskah enkrat in pol pogostejše kot pri moških. Vsekakor so ženske drugače zaskrbljene kot moški. Dr. Helen Nightingale pravi, da iz svojih izkušenj lahko pove, da bodo ženske več časa porabile za neproduktivno iracionalno zaskrbljenost, s katero ne bodo dosegle veliko. Moški pa so po njenih besedah bolj zaskrbljeni za stvari, na katere imajo vpliv. Ženske skrbi so bolj verjetno osredotočene na zdravje in dobro počutje njihove družine. ''Ženske vzgajajo, zato je to razumljivo. Moški po drugi strani, pa so tisti, ki preživljajo družino, zato morajo poskrbeti za plačane račune. Skrbi so zato drugačne.''

Kaj se zgodi, če smo preveč zaskrbljeni?

''Zaskrbljenost je glavni razlog za živčni zlom ali depresijo,'' pove dr. Helen Nightingale. ''Prav tako moti naš spanec in povzroča hitro slabšanje našega psihološkega stanja.'' Na Otoku je nespečnost postala nacionalna epidemija in kar 40 odstotkov odraslih Britancev se spopada z nespečnostjo. Pojav je pogostejši pri ženskah. Vpliva tudi na psihično počutje. A kaj natanko se dogaja v telesu, ko pride do zaskrbljenosti? Zaskrbljenost povzroča, da se v telesu sprošča hormon adrenalin, ki se lahko v telesu spremeni v holesterol, kar vodi do povečanega tveganja za bolezni srca in ožilja. Pri ženskah lahko prav tako povzroča neplodnost. V študiji objavljeni v žurnalu Current Anthropology je profesorica Elizabeth Cashdan, antropologinja iz Univerze Utah, odkrila celo, da imajo ženske, ki so predane svoji karieri, bolj verjetno vse bolj ravno postavo namesto vse bolj oblinasto. Njihova 'moška' postava odraža dejstvo, da njihov življenjski stil postaja vse bolj moški, kar povzroča spremembo hormonskega ravnovesja. Moški hormoni povezani z vzdržljivostjo in tekmovalnostjo, se povečujejo in nadvladajo estrogen, kar je največji razlog za neplodnost.

Pokazalo se je tudi veliko povečanje žensk, ki trpijo za aknami v odrasli dobi. Trenutno ocenjujejo, da v Britaniji kar 50 odstotkov trpi za aknami. Dermatolog dr. Nick Lowe iz Cranley klinike v Londonu pravi, da je opazil drastičen porast pacientov s temi težavami. ''Rekel bi, da je porast v zadnjih petih letih za 25 odstotkov in večina teh žensk je uspešnih žensk.'' Kortizol je hormon, ki se sprošča v telesu med anksioznostjo in sproža akne. ''Ko opazujemo populacijo, ki je pod stresom, na primer študente v izpitnem obdobju, vidimo veliko povečanje težav s kožo,'' še doda.

Hormoni stresa so prav tako odgovorni za še en neprijeten stranski učinek – izpadanje las pri ženskah. Z vrsto kemičnih reakcij, ki se sprostijo v telesu, se adrenalin spremeni v holesterol, ki se nato lahko spremeni v testosteron in na koncu v dihidrotestosteron (DHT) – snov, ki je odgovorna za izpadanje las. Triholog (veda o laseh) dr. Philip Kingsley iz trihološke klinike v Londonu in New Yorku pravi, da je opazil veliko povečanje števila žensk, ki se obrnejo nanj zaradi izpadanja las: ''Vsekakor vidim vse več žensk s stanji, kot so alopecia areata, ko lasje zaradi stresa izpadajo šopih ali pa zaradi splošnega izpadanja las. Večina teh žensk je izjemno ambicioznih in so perfekcionistke. Nekatere od teh so n aočeh javnosti, zato je zanje izguba las še en razlog za skrb.''