Vizita.si
Med nevščenostmi hladnih dni leta je tudi pridobivanje teže.

Zdravje

Nevarnosti, ki nam grozijo v hladnih dneh

Eva Doljak
28. 10. 2011 08.11
0

Zunaj je vse hladneje in zaradi nizkih temperatur, vetra, ogrevanih suhih prostorov nam v teh mrzlih dneh leta grozijo številne nevšečnosti. Katere so in kako se jim zoperstaviti?

V hladnih, vetrovnih dneh je treba dobro vlažiti obraz, sicer se vam lahko koža močno izsuši.
V hladnih, vetrovnih dneh je treba dobro vlažiti obraz, sicer se vam lahko koža močno izsuši.FOTO: iStockphoto
1. Izsušena koža

Zunaj je mrzlo in vetrovno, stanovanja in pisarne pa so sicer prijetno ogrevani, a zrak v njih je suh. Vse to lahko močno izsuši kožo. Ta postane na otip groba, morda celo luskasta, izsušeni predeli vas lahko srbijo ali pečejo. Kožo zato primerno zaščitite in negujte. Kadar ste zunaj, na mrazu, na roke nataknite rokavice, vendar ne volnenih, ker bodo te le še dodatno razdražile vašo že tako izsušeno kožo, obraz pa zaščitite s šalom. Ne umivajte se s preveč vročo vodo in z agresivnimi mili ter kože ne drgnite z grobimi brisačami, temveč si telo, roke in obraz le na rahlo popivnajte z brisačo. Na kožo lahko nanesete tudi kreme in balzame za dodatno vlaženje, ki bodo vaši izsušeni koži vrnili nekaj hranilnih snovi in vlažnosti. Morda vam bo koristilo tudi, če boste zrak v vašem domu nekoliko navlažili – na radiatorje lahko preprosto postavite posode z vodo ali pa si omislite vlažilec zraka.

Na pohodu so številne viroze, naš imunski sistem pa lahko hitro oslabi.
Na pohodu so številne viroze, naš imunski sistem pa lahko hitro oslabi. FOTO: iStockphoto

2. Razpokane ustnice

Mraz, veter, suhi prostori in nenazadnje tudi UV-žarki, ki niso pozimi nič manj močni in nevarni kot spomladi ter poleti, lahko izsušijo tudi ustnice. Te tako v hladnih dneh postanejo hrapave in razpokane, lahko se začnejo luščiti ali celo krvaveti. Zato nikar ne pozabite tudi na primerno nego in zaščito ustnic. Mažite jih z balzami za ustnice, ki jih bodo nahranili in navlažili, koristno je tudi, da vsebujejo vsaj osnovni zaščitni faktor. Lahko posežete tudi po kakšni bolj naravni metodi oziroma terapiji. Ustnice namažite z medom, aloje vero, matični mleček … Dobro je tudi, da se izogibate agresivnim šminkam, ki vsebujejo mnogo kemikalij, in si pod plast šminke vedno najprej nanesite zaščitni balzam.

3. Viroze

V hladnih dneh nam rada pade odpornost, zaradi česar smo bolj dovzetni za razna virusna in tudi bakterijska obolenja. Zato je dobro, da si kar se da okrepimo imunski sistem. Že ko smo zdravi, je treba jesti dovolj sadja in zelenjave – predvsem tiste, ki je bogata s C-vitaminom, k boljši odpornosti pa pripomore tudi redna telesna aktivnost. Izogibajte se zadrževanju v zaprtih, obljudenih prostorih, kjer vsi kihajo in pokašljujejo, če pa to zaradi narave vašega dela ni mogoče, poskrbite, da bo prostor, kjer se zadržujete, redno zračen, in da ne boste v neposrednem stiku z bolnim sodelavcem. Pogosto in temeljito si umivajte roke ter si jih po potrebi tudi razkužujte.

Med nevščenostmi hladnih dni leta je tudi pridobivanje teže.
Med nevščenostmi hladnih dni leta je tudi pridobivanje teže. FOTO: iStockphoto

4. Sezonska depresija

Ker so dnevi krajši in bolj mračni, ker nam mnogokrat primanjkuje sončne svetlobe, marsikdo v tem delu leta občuti otožnost, brezvoljnost, celo blažjo depresijo. Tako imenovana sezonska depresija, ki se pojavlja v jesenskih in zimskih mesecih, spomladi in poleti pa je ni, se kaže predvsem z naslednjimi simptomi: razdražljivost, utrujenost, brezvoljnost, nemir, impulzivnost, večja potreba po hrani, predvsem po ogljikovih hidratih, večja potreba po spanju. Statistike kažejo, da se sezonska depresija pojavlja pri več kot 10 odstotkih ljudi, nekoliko pogostejša je pri ženskah, velikokrat se pojavi med 30 in 40 letom starosti. Velikokrat uspejo ljudje sezonsko depresijo ugnati sami, na primer z redno telesno aktivnostjo, prilagojeno prehrano, ki vsebuje nekoliko več ogljikovih hidratov, svežega sadja in zelenjave ter ne nazadnje tako, da si vzamejo čas za stvari, ki jih radi počnejo, na primer branje priljubljenih knjig ali ogled najljubših filmov, druženje s prijatelji in podobno. Pa vendar so pri približno petih odstotkih ljudi simptomi sezonske depresije tako hudi, da si ne morejo pomagati sami in morajo poiskati strokovno pomoč.

5. Pridobivanje teže

Ne nazadnje je lahko ena od nadlog hladnejših in krajših dni tudi pridobivanje teže, ki je posledica zmanjšanja telesne aktivnosti in spremenjene oziroma nekoliko bolj kalorične prehrane. V hladnih jesenskih in zimskih dneh namreč marsikdo poseže po nekoliko bolj 'krepkih' jedeh kot v vročih delih leta, poleg tega se manj ukvarja s telovadbo – bodisi zato, ker so bile njegove športne aktivnosti vezane na naravo in mu fitnes centri ter telovadnice ne dišijo, bodisi preprosto zato, ker nima več toliko volje za rekreacijo. Pa še veseli december, ki ponuja toliko dobrot, verjetno pri marsikomu naredi svoje. Kakor koli, jeseni in pozimi marsikdo pridobi nekaj dodatnih kilogramov in maščobnih blazinic. Če se želite temu izogniti, preprosto še naprej redno in pridno telovadite ter pazite, kaj in kako jeste.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 650