Vsaj kratkoročno ne škodi

Študijo, ki je bila objavljena v zborniku "PLOS ONE," so na univerzi v Yorku opravili po naročilu Britanske agencije za standarde hrane. Imeli so eksperimentalno skupino 48 ljudi, ki so bili prepričani, da jim aspartam škodi, ter kontrolno skupino 48 ljudi, ki nikoli niso opazili kakšnih negativnih simptomov. Izkazalo se je, da tisti, ki so poročali, da jih po zaužitju aspartama vedno boli glava ali jim je slabo, ko enkrat niso vedeli, kdaj so to umetno sladilo zaužili in kdaj ne, o simptomih niso več poročali točno takrat, ko so aspartam res vnesli v svoje telo. Zdravniki tudi niso zaznali nobenih sprememb v krvi ali urinu. "Nismo našli dokaza, da bi aspartam kratkoročno škodil," so zapisali, hkrati pa poudarili, da študija ni pokazala, ali morda obstajajo dolgoročne posledice uživanja.

Pazijo naj nosečnice

Decembra 2013 je aspartam preverila tudi Evropska agencija za varnost hrane in tudi njihov zaključek je bil, da je v količinah, ki so s hrano trenutno dostopne, varen. To je potrdil tudi britanski Znanstveni odbor za strupenost, čeprav je za Daily Mail profesor Erik Millstone z univerze v Sussexu vseeno opozoril, da obstaja študija, ki jo je leta 2010 finančno podprla Evropska unija in je pokazala, da je pri nosečnicah tveganje za prezgodnji porod za skoraj 40 odstotkov večje, če namesto ene popijejo dve pločevinki gazirane pijače z aspartamom na dan. Aspartam je sicer kemično pridobljen iz dveh aminokislin. Že v majhnih količinah je izredno sladek, zato ga ni treba užiti veliko. Pravzaprav ga naenkrat zaužijemo tako malo, da v svoje telo sploh ne vnesemo nobenih kalorij.