Vas je sram, da imate še eno plombo? Ne morete verjeti, da se kljub rednemu ščetkanju in uporabi zobne nitke, spet spopadate s kariesom? Znanstveniki so na nedavni ameriški konferenci o evoluciji človeških zob in posledicah, ki jih ima to na zobozdravstvo, zaključili, da niste krivi samo vi. Kriva naj bi bila tudi korenita sprememba prehrane, ki jo uživamo, saj je čedalje bolj mehka, tako da zob praktično niti ne potrebujemo več, ti pa posledično evolucijsko propadajo. Poleg tega hrana, ki jo uživamo danes, ne deluje več kot naravna zobna ščetka, saj ni dovolj groba in ne vsebuje dovolj vlaknin. “Naša prehrana je bila včasih veliko bolj surova,“ pojasnjuje dr. Jimmy Steele, vodja oddelka za dentalno medicino na britanski Univerzi v Newcastlu. “Danes jo sestavljajo predvsem živila, ki so izjemno rafinirana, že prej pripravljena, mehka in polna sladkorja.“ Kaj lahko torej storite? Poskusite v svojo prehrano redno vključevati več hrane, ki so jo uživali tudi naši predniki: več svežega sadja in zelenjave, semen in oreškov ter bolj čvrstega mesa (morda tudi suhega). Pomembno je, da zavestno redno izbirate živila, ki jih je treba dobro prežvečiti.

“Pri fosilih naših prednikov lahko število kariesov preštejemo na prste ene roke,“ pravi Simon Hillson, profesor bioarheologije na Univerzi v Londonu. Gnili zobje pa tudi vnete dlesni so bile redka nadloga, ki se je poleg tega po navadi pojavila šele v poznih letih življenja. Nekaterih zobozdravstvenih težav niso niti poznali. Ni se na primer dogajalo, da se njihovo spodnje in zgornje zobovje ne bi ujemalo, da bi imeli torej malokluzijo, zaradi česar bi bil njihov ugriz nepravilen. “Hrane ni bilo mogoče pojesti hitro, že otroci so jo zelo dolgo žvečili, zato se je njihova čeljust razvila bolj pravilno,“ razlaga dr. Steele. Naši zobje naj bi se sicer začeli spreminjati že pred 13 tisoč leti, ko so naši predniki postali kmetovalci, torej so živali in rastlinje začeli gojiti načrtno, ne da bi se ves čas selili in uživali, karkoli jim je pač prekrižalo pot. Ker so zobje iz tako trdne snovi, je mogoče po besedah profesorja Hillsona njihovo evolucijo resnično precej zanesljivo spremljati, saj so se ohranili tudi zelo stari primerki. Tako so denimo znanstveniki za povrh ugotovili, da se je splošno stanje zob močno poslabšalo v 19. stoletju. Kaj se je zgodilo takrat? V Evropi so odkrili sladkor. Da je nekaj res narobe z našim načinom prehranjevanja, pa kažejo tudi primerjave z zobmi ljudstev, ki še dandanes živijo kot naši predniki.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na