Dr. Robert Lustig je prepričan, da je s svojo ekipo odkril, zakaj preprosto ne moremo nehati jesti, in to predvsem tiste hrane, ki je najbolj nezdrava. Endokrinolog je profesor klinične pediatrije na Univerzi v Kaliforniji, svoje teorije pa je s sodelavci preveril pri ljudeh, ki imajo težave s težo. Ugotovil je, da njihov višek kilogramov ni povezan le s premalo discipline. Bil naj bi posledica njihovega hormonskega stanja.

Občutek lakote v telesu uravnavata dva hormona. Grelin ga povečuje, medtem ko ga leptin zmanjšuje. Med drugim ne samo tako, da vzpostavi občutek sitosti, temveč tudi tako, da zmanjša delovanje živčnega prenašalca dopamina, zaradi česar v okušanju hrane prenehamo uživati. Dolgo časa so bili znanstveniki prepričani, da je pri čezmerno težkih ljudeh težava pomanjkanje leptina, toda več študij je že pokazalo ravno nasprotno – da ga imajo celo več, vendar ga njihovi možgani očitno ne upoštevajo v zadostni meri. Lustig meni, da to povzroča uživanje hrane, ki vsebuje preveč sladkorja in enostavnih ogljikovih hidratov na sploh – torej bele moke, tudi testenin in riža.

Uživanje takšne hrane povzroči hiter dvig ravni glukoze v krvi – posledično se začne izločati več hormona inzulina, ki poskrbi, da glukozo dobijo različne celice, ki jo nato porabljajo kot svoj vir energije. Toda tak sistem ne deluje več, ko je te glukoze preveč in so dvigi njene ravni preprosto preveliki. Takrat možgani ne zaznavajo več dobro niti hormona inzulina in sladkorja je v krvi ves čas preveč. Delovanje inzulina in leptina je poleg tega medsebojno povezano. Ko želi leptin možganom sporočiti, da smo siti, preveč inzulina to sporočilo prestreže; namesto tega si zaželimo še več nezdravih poslastic, ki ohranjajo njegovo visoko raven. Če takšno hrano prenehamo uživati, sicer raven inzulina pade zelo hitro, tako da je mogoče s spremembo načina prehranjevanja doseči veliko.

Poslabšano delovanje leptina ne pomeni le, da želimo še naprej nositi hrano k ustom, tudi ko naše telo te več ne potrebuje. Ker možgani telesu pošiljajo signale, da so še vedno lačni, to začne izražati potrebo po hrani, ki daje čim več energije v čim krajšem času – to je spet prav tista nezdrava, ki hitro dvigne raven glukoze v krvi. Poleg tega telo z energijo, ki jo ima, varčuje, kar pomeni, da vam ne daje občutka, da želi, da končno vstanete s kavča in se začnete gibati. Toda kot ugotavlja vodja raziskave, obstaja tudi dobra novica. Če je debelost res hormonska težava, si lahko pomagamo, saj je na hormone mogoče vplivati. Dr. Lustig za začetek priporoča uživanje vsaj za tretjino manj sladkorja, izbiro živil z več vlakninami in vsaj petnajst minut gibanja dnevno.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na