Prav zdravo prehranjevanje pa je sila pomembno tako za dobro fizično počutje in nemoteno delovanje organizma kot tudi za dobro psihično počutje. Zato je prav, da naše najmlajše o tem, kako zdravo jesti in piti, ne poučujemo le doma, temveč da jih o tem učijo tudi v šolah. ''Šolsko okolje je lahko zato zelo pomemben varovalni dejavnik zdravega prehranjevanja, v kolikor ta otroka podpira pri zdravi izbiri živil. Urejena šolska prehrana tako postaja eden od najučinkovitejših načinov korekcije nezdrave (družinske) prehrane, vpliva pa tudi na zmanjševanje socialnih razlik. Šolska prehrana ima tako tudi širši pomen, saj je pomembna za skladen telesni in duševni razvoj otrok in mladostnikov, za njihovo psihofizično kondicijo ter tudi za prehrambeno in zdravstveno vzgojo,'' je še dodal mag. Gregorič.

Da bi otroci in mladostniki v vrtcih ter šolah zdravo jedli, je tako ministrstvo za zdravje že pred šestimi leti izdalo nacionalne smernice prehrane, ki so šolam in vrtcem služile kot priporočilo. Pred letom dni pa je bil sprejet Zakon o šolski prehrani, ki obvezuje, da je treba pri organizaciji šolske prehrane upoštevati te smernice zdravega prehranjevanja, ter hkrati nalaga, da je treba skladnost šolskih jedilnikov s smernicami preverjati enkrat letno. Tako so bila že lani izvedena prva preverjanja, ki pa so dala dokaj dobre rezultate, so sporočili iz IVZ-ja. ''Le približno šest odstotkov osnovnih šol je v letu 2010 doseglo podpovprečne rezultate ocenjevanja, kar pomeni precejšnjo neskladnost s priporočili glede skladnega sestavljanja šolskih kosil. Kar 63 odstotkov šol pa je poročalo, da pri izvajanju šolske prehrane že v celoti sledijo tem smernicam,'' je razkril mag. Gregorič in poudaril, da se na določenih področjih še vedno pojavljajo težave, na primer pri vključevanju ekološko pridelanih živil in živil iz lokalne ter integrirane pridelave v jedilnike.

V šolskem letu 2009/10 je sicer Inštitut za varovanje zdravja med 233 osnovnimi šolami izvedel tudi anketo o organizaciji, ponudbi in načinu načrtovanja šolske prehrane. Poleg tega so na manjšem, naključno izbranem vzorcu 95 šol pregledali kakovost konkretnih šolskih jedilnikov, posredovanih za mesec maj 2010. Rezultati so pokazali, da je pravzaprav za prehrano v večini osnovnih šol dobro poskrbljeno. Šole namreč večinoma organizirajo vse priporočene obroke, čeprav še vedno najmanj učencev uživa zajtrk (le tri in pol odstotke), medtem ko jih največ je dopoldansko malico, in sicer kar 97,5 odstotkov. Kosilo zaužije približno polovica osnovnošolcev – natančneje 53 odstotkov učencev. Precej šol se trudi na jedilnik vsakodnevno vključiti tudi sadje in zelenjavo oziroma vsaj eno od obojega, nekajkrat tedensko pa še polnozrnate izdelke ter ribe in ribje izdelke. Hkrati poskušajo otrokom in mladostnikom čim redkeje ponujati instant juhe, omake ter druge že vnaprej pripravljene jedi, pri pripravi hrane pa jih večina uporablja rastlinsko olje, petina celo kakovostno oljčno. Večina šol učencem omogoča tudi stalen dostop do vode, čaja in sokov.

Seveda pa je pomembno, da tudi starši poskrbijo za urejeno in ustrezno prehrano otrok. Tako je prav, da si v popoldanskih in večernih urah vzamejo čas ter otroku pripravijo uravnotežen, hranljiv obrok. Pa vendar s pogostnostjo in tudi samo količino obrokov ni treba pretiravati. ''Stroka si prizadeva za celovito prehrano šolarjev, ki naj bi zajemala kakovosten zajtrk pred poukom, količinsko manjši in po kakovosti čim boljši obrok hrane med poukom ter kosilo po pouku, odvisno od trajanja pouka. V tem primeru otrok po šoli ne potrebuje še enega kosila, saj praviloma šolski obroki pokrijejo vse potrebe za čas pouka in varstva, razen izjemoma, če ima otrok dodatne potrebe, ker je na primer športnik in podobno. Starši pa naj pripravijo uravnotežen večerni obrok in ga zaužijejo skupaj z otrokom. Na tak način otrok pridobi ustrezne prehranjevalne navade v družini,'' pa je dodala dr. Cirila Hlastan Ribič, prav tako z Inštituta za varovanje zdravja. 

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na