Če bomo pili premalo, bomo namreč vedno bolj dehidrirani, na kar nas bodo opozorili različni simptomi:

– utrujenost in šibkost;

– glavobol;

– omotičnost;

– plitvo in hitro dihanje;

– pospešen srčni utrip;

– pordela in suha koža.

Če preidemo v stanje hude dehidracije, pa nam grozijo resnejši zapleti, kot so odpovedi ledvic, možganska ali srčna kap. Vročinska kap je urgentno stanje, zaradi katerega bolnik potrebuje takojšnjo medicinsko oskrbo, sicer lahko utrpi resnejše nevrološke posledice. Vročinska kap sicer nastopi zaradi pregretja telesa – telo zaradi visokih temperatur okolja ne uspe nadzorovati lastne temperature in se zato pregreje. Vročinska kap je pogostejša pri otrocih, mlajših od štirij let, in pri starostnikih nad 65. letom starosti. Večjemu tveganju za vročinsko kap so izpostavljeni tudi tisti, ki v vročini opravljajo kakšne zahtevne telesne aktivnosti ali druge napore na prostem.

Zato moramo takoj, ko opazimo, da smo dehidrirani ali da je dehidriran kdo v naši bližini, pravilno ukrepati. ''Če je dehidrirana oseba pri zavesti, ji lahko dajemo za piti. Če pa posameznik ni pri zavesti oziroma je zavest močno motena, pa je lahko to poskušanje, da bi pil, lahko tudi nevarno, ker lahko s tem izzovemo bruhanje ali pa ker lahko pride do aspiracije tekočine v dihala in s tem do posledičnih morebitnih vnetij. Lahko pa mu skušamo temperaturo znižati oziroma ga hladiti s kakšnimi hladnimi obkladki,'' še pojasni dr. Petkova in dodaja: ''Sicer pa človek, ki ima resne znake dehidracije, sodi k zdravniku, ker potrebuje tudi pregled krvi na elektrolite, na delovanje ledvic, tudi na morebitne druge vzroke te dehidracije. Kajti tudi nekatere endokrinološke bolezni so lahko vzrok, kot na primer sladkorna bolezen.''

Ne smemo pa v vročih in sončnih poletnih dneh pozabiti niti na svojo kožo. Nositi moramo pokrivala in oblačila z daljšimi rokavi ter hlačnicami, da tako čim več telesnih površin skrijemo pred vplivi vedno bolj močnih in nevarnih sončnih žarkov. Tudi v senci se moramo mazati z zaščitnimi sredstvi, kajti tam sonce učinkuje le 15 odstotkov manj kot sicer, in uporabljati dovolj visok zaščitni faktor. ''Faktor 30 je minimalna vrednost zaščitne kreme, po kateri posežemo, kadar smo neposredno na soncu, na primer na plaži, pa vse tja do faktorja 50,'' svetuje dermatovenerolog prof. dr. Miloš Pavlović, dr. med. Predvsem pa se izogibamo soncu takrat, ko je to najmočnejše, torej med 11. in 16. uro. Kajti sonce ima številne nevarne vplive na naše telo. ''Dolgotrajno izpostavljanje močnemu soncu lahko povzroči opekline, zaviranje imunskega sistema, kar pomeni, da smo bolj dovzetni za različne okužbe, povečuje tveganje za rakave bolezni kože in nenazadanje tudi alergije ter hitrejše staranje kože,'' še pove dr. Pavlović.