1. Kako škodljive so plastične vrečke za okolje in za naše zdravje?

Vrečke predstavljajo veliko grožnjo za okolje. Na tisoče morskih živali na leto pogine zaradi plastičnih vrečk. Težava je v tem, da večina plastičnih vrečk nikoli ne pride do odlagališča, ampak jih ljudje odvržemo že prej – tako potem 'krasijo' ograje, drevesa ob rekah, mašijo jarke in kanalizacijo ter rečne struge. Želve, kiti in drugi morski sesalci ter ptice zamenjajo vrečke za hrano in jih pogoltnejo, te vrečke pa jim nato zamašijo prebavni sistem, zaradi česar živali poginejo. Večkrat se tudi zgodi, da se živali (npr. ptice) tako zapletejo vanje, da se zadušijo.

Ne le za živali, velik vpliv imajo tudi na zdravje ljudi. Plastične vrečke, ki se znajdejo na divjih odlagališčih, se namreč nikoli v resnici ne razgradijo, temveč v njih poteka svetlobni razkroj v vedno manjše in manjše strupene delce, ki onesnažujejo zemljo in vodne tokove. Tako predstavljajo grožnjo podtalnici, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji. Preko podtalnice voda prehaja v naša telesa in nas zastruplja. Zato je divja odlagališča treba nujno sanirati.

2. Koliko plastičnih vrečk na leto po svetu proizvedejo in koliko se jih reciklira?

Plastične vrečke so zaradi minimalne teže, nizke cene in neprepustnosti za vodo eden najbolj priročnih in uporabljanih proizvodov na planetu. Potrošniška družba si težko predstavlja življenje brez njih. Ker so tako lahke in tanke, se marsikomu ne zdi vredno razmišljati o njihovi škodljivosti – po podatkih iz leta 2002 tovarne po svetu proizvedejo od štiri do pet trilijonov plastičnih vrečk. 80 odstotkov teh vrečk porabimo v Severni Ameriki in Evropi, izdelujejo pa jih pretežno v Aziji. Imamo podatke za Ameriko, kjer vsako leto odvržejo preko 100 milijard plastičnih vrečk, samo 0,6 odstotkov pa jih reciklirajo.

V primerjavi s proizvodnjo papirnatih vrečk proizvodnja plastičnih porabi manj energije, manj vpliva na onesnaženje zraka in pri tem nastaja manj trdnih odpadkov, prav tako plastične vrečke zavzamejo manj prostora na odlagališču. Kot sem že povedala, pa je težava predvsem v tem, da večina plastičnih vrečk nikoli ne pride do odlagališča.

3. Kako smo o plastičnih vrečkah osveščeni pri nas?

Slovenci na leto porabimo od 300 do 600 milijonov plastičnih vrečk, kar pomeni, da trošimo veliko preveč plastike, hkrati pa je ne vračamo v reciklažo. Na odlagališča odložimo 75 odstotkov proizvedenih komunalnih odpadkov. Vedemo se, kot da ne bi poznali zakonov fizike in dejstva, da nobena stvar po uporabi ne izpuhti. Na odlagališču so odpadki prepuščeni razkroju in škodljivim kemijskim procesom. Čas razkroja plastične vrečke je od 500 do 1000 let. Poleg tega se nam zdi, da so plastične vrečke, ki jih dobimo v trgovini, brezplačne, kar pa je iluzorno. Njihova cena je namreč všteta v nakup izdelkov, hkrati pa ceno plačuje tudi okolje. Za njihovo proizvodnjo potrebujemo nafto in strupene kemikalije, hkrati pa trošimo veliko energije in s tem prispevamo k segrevanju ozračja. Delež vrečk, ki končajo v reciklaži, je še vedno zelo nizek, saj ljudje ne vedo, da lahko plastično vrečko odložijo v zabojnik za ločeno zbrano embalažo, kamor sodijo tudi plastenke, pločevinke in tetrapaki.

4. Kako bi lahko Slovenci zmanjšali porabo plastičnih vrečk in kako so za to poskrbeli v drugih državah?

Rešitev po svetu je veliko. Prva je visok dvig cene plastične nakupovalne vrečke. Na Irskem so na ta način znižali uporabo plastičnih vrečk za 90 odstotkov. Druga vzpodbuda za manjšo uporabo plastičnih vrečk je nagrajevanje kupcev, ki pridejo nakupovat s svojo vrečko (npr. za 10 centov nižja cena nakupa). Vse rešitve morajo spremljati ozaveščevalne vsebine, ki nazorno predočajo, zakaj so plastične vrečke problem za posameznika (bolezni) in za okolje (onesnaženje). V Avstraliji, JAR in celo na Kitajskem so za plastične vrečke uvedli okoljske takse. Leta 2002 je vlada JAR podražila in hkrati ojačala plastične vrečke in s tem poskrbela, da sta se njihova enkratna uporaba in odlaganje zmanjšali za 90 odstotkov. Na Irskem so leta 2002 uvedli 15-odstotni davek na vrečko in tako zmanjšali njihovo uporabo za 95 odstotkov. Uporabo plastičnih vrečk nameravajo prepovedati tudi na Filipinih, na Novi Zelandiji, v Veliki Britaniji, Kanadi in na Tajvanu.

5. Kaj pa lahko storimo sami?

Že s povsem preprostimi spremembami, ki nas ne stanejo ne časa ne denarja, lahko sami za okolje storimo veliko. Preden na blagajni vzamete plastično vrečko pomislite dvakrat. Namesto nje si za nakupe raje priskrbite platnene košare ali vrečke, ki so bolj trpežne in manj škodljive za okolje. Vedno jih imejte pri roki – doma, v službi, v avtu. Zastavite si cilj, da v enem tednu ne boste domov prinesli nobene nove plastične vrečke. Če bi vsak potrošnik na mesec porabil samo vrečko manj, bi to na letni ravni pomenilo zmanjšanje števila odvrženih plastičnih vrečk za stotine milijonov. Zavedati pa se morate, da je najbolj smotrna uporaba vrečke za večkratno uporabo, saj je preprečevanje nastajanja odpadkov veliko bolj ekološko kot reciklaža.

Seveda pa tudi tako, da se to soboto, 17. 4., pridružite akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu!