Mnogo ljudi je prepričanih, da se mora cele dneve izpostavljati soncu, da telo oskrbi z vitaminom D, ki preprečuje razvoj osteoporoze. Dermatolog dr. med. Sandi Luft pri tem poudarja, da za pridobivanje vitamina D zadostuje že nekaj minut izpostavljanja manjših delov telesa sončni svetlobi. Za najsvetlejši tip kože je tako dovolj že pet minut, za tiste z najtemnejšo poltjo pa nekje do 15 minut. "Vitamin D, ki ga pridobimo v tem obdobju, seveda ne more zadovoljiti vseh potreb telesa po tem vitaminu, zato je treba razmisliti tudi o prehranskih nadomestkih."

"Danes ni težko biti primerno zaščiten," pravi vodja farmacevtskega programa, ki sodeluje pri projektu, Mojca Dobrovoljc in dodaja, da je na prodajnih policah veliko izdelkov, ki so namenjeni prav vsem tipom kože in vsem ljudem – otrokom, odraslim, športnikom, alergikom, diabetikom, ljudem, ki imajo težave z aknami … "Javnost je treba naučiti, kaj je pravilna uporaba izdelka. Pomembno je, da zaščitimo vse dele telesa, tudi nos, dekolte, ušesa, dlani in narte, poleg tega pa moramo uporabiti tudi zadostno količino izdelka – najmanj 2 miligrama na cm2 kože." Nekateri ljudje pa se visokih zaščitnih faktorjev bojijo, saj so dolgo krožile informacije, da ti škodujejo organizmu in vplivajo na metabolične procese v telesu. "Visoke zaščitne faktorje delimo na organske in anorganske oziroma mineralne. Mineralni vsebujejo cinkov oksid in titanov dioksid, pri analizi mikrodelcev teh dveh sestavin pa so ugotovili, da ne prehajajo v kožo, ampak ostanejo le na površini in da je njihova uporaba popolnoma varna. Glede organskih zaščitnih faktorjev pa je bilo leta 2003 s strani Evropske komisije prejeto poročilo, da je uporaba teh faktorjev prav tako varna," o varnosti uporabe visokih faktorjev pojasnjuje dermatolog Sandi Luft.

Kožni rak ni edina posledica!

Kožni rak ni edina posledica prekomernega izpostavljanja soncu, je še pojasnil Luft ter poudaril, da je to le končna posledica. Kot pravi, je veliko več akutnih posledic, kot so sončne opekline, celotna skupina občutljivosti na svetlobo, med katerimi je najpogostejša alergija na sonce, pojavijo se lahko tudi reakcije na zdravila in rastline, poslabšajo pa se lahko tudi nekatere kožne bolezni, kot so določene avtoimunske bolezni in bolezni kože na obrazu (rdečica, akne). Še veliko več pa je kroničnih posledic prekomernega izpostavljanja soncu, kot so na primer staranje kože, pojavljanje gub na obraz, vratu in drugih izpostavljenih delih telesa, pojavljanje lis, žil in rdečine kože, spremembe teksture kože in večje število benignih kožnih izrastkov.

Pred soncem se je treba zaščititi vedno in povsod in ne le, ko smo na plaži. Kot sončenje namreč definiramo vsako aktivnost na prostem, ki povzroča porjavelost ali pordečitev kože. "Pri športnih aktivnostih zato svetujem uporabo vodoodpornih izdelkov, ki ne tečejo v oči, pri vsakodnevnih aktivnostih vlažilne kreme, na morju pa bolj mastne podlage," pravi dr. Luft. Dobro pa je vedeti, da dnevne kreme, kljub temu da vsebujejo antioksidante in hialuronsko kislino, niso učinkovite, če ne vsebujejo tudi zaščitnega faktorja vsaj 15.

Trojna zaščita za večjo varnost

Po besedah dr. Lufta pravilna in zares učinkovita zaščita sestoji iz treh temeljnih stebrov. Prvi steber tako predstavlja zadrževanje v senci v času najmočnejšega sevanja, ko je UV indeks izjemno visok, med 8 in 9, drugi steber predstavlja uporaba zaščitnih oblačil, tretji pa uporabo zaščitnih krem. Pomagate pa si lahko tudi s kopalnimi oblačili, ki prekrijejo večji del telesa, se uporabljajo pri kopanju in omogočajo osebam, ki se sicer ne smejo prekomerno izpostavljati sončnim žarkom (osebam, ki so prebolele raka kože, so alergični na sonce …), da lahko uživajo v poletju in tako izboljšajo kakovost svojega življenja.