Svetovni dan zdravja, ki ga zaznamujemo 7. aprila, letos poteka pod geslom "Za aktivno in bolj zdravo starost". Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) zato želijo poudariti pomen zdravega življenjskega sloga, duševnega zdravja in socialne vključenosti, ki prinašajo zdravje tudi v zrelejših letih. Dejstvo je, da se populacija iz leta v leto stara, kar pove že podatek, da se je število ljudi, starejših od 60 let, od leta 1980 podvojilo. Na podlagi tega ocenjujejo, da bo število ljudi, starih 80 let, do leta 2050 kar štirikrat večje kot danes in bo doseglo 395 milijonov. Do takrat naj bi število starostnikov tudi preseglo število otrok, mlajših od 14 let.

Velja splošno mnenje, da so starostniki slabotni, nemočni, nesposobni za delo, fizično šibki in mentalno počasni, skratka družbi v breme. Marjan Ivanuša, vodja Urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za Slovenijo, poudarja, da staranje predstavlja pomembno družbeno spremembo 21. stoletja. Ne gre za problem, še manj za bolezen, gre za pomembno življenjsko obdobje, je pravzaprav zmaga sodobne družbe, saj je odraz boljšega zdravja ljudi na globalni ravni. Relativno zdrava, aktivna starejša populacija pa lahko zelo koristi vsem generacijam, v nasprotju z bolno in onemoglo starejšo populacijo, ki je sodobni družbi le v breme. Ključni zdravstveni problemi starejših so bolezni srca in ožilja, duševne motnje, rak, sladkorna bolezen tipa 2, bolezni gibal, okvare hrbtenice in debelost. Največje tveganje za pojav bolezni starostnikov pa predstavljajo pomanjkanje telesne aktivnosti, nezdrava prehrana, kajenje in uživanje alkohola. Ravno zato je zelo pomembno, da že v mlajših letih naredimo veliko za svoje zdravje in dobro počutje, da bomo dolgo živeli ter bomo tudi v poznem življenjskem obdobju zdravi in vitalni, še poudari Jožica Maučec Zakotnik z IVZ.

Zdrava prehrana je ključna

"Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje skozi celo življenje pozitivno vpliva na zdravje in dobro prehranjenost v starosti. Zato je zelo pomembno, da uživate hranilno bogato, energijsko uravnoteženo, kakovostno in pestro mešano hrano, v kateri imajo prednost živila rastlinskega izvora, z dovolj dietnih vlaknin in zadosti tekočine, mineralne in vitaminske dodatke pa dodajajte glede na potrebe," svetuje Jožica Maučec Zakotnik. Kljub temu, da je uživanje sadja in zelenjave v Sloveniji najvišje ravno med starostniki, to še vedno ni v skladu s priporočili.

Standard starejših je v povprečju že tako nižji, zato bi bilo smiselno razmisliti o ukrepu, da bi zdrava živila postala cenovno dostopnejša, s tem pa bi se gotovo uživanje le-teh povečalo.

Bodite telesno aktivni

Okoli tri petine starostnikov nad 65 let je telesno nedejavnih. Predvsem tisti, ki so skozi vse življenje neaktivni, tudi v starosti težje prenašajo gibalno-športne aktivnosti, kar predstavlja resen problem. Telesna dejavnost namreč ohranja in izboljšuje telesno pripravljenost ter preprečuje bolezni. Zniža se tudi raven sladkorja in stresnih hormonov v krvi, povečajo odpornost proti okužbam, moč mišic, gibčnost in ravnotežje. Redna vadba omogoča tudi sprostitev, boljše razpoloženje in splošno boljše počutje ter izboljša mišljenje. Starejši naj izvajajo telesno dejavnost, prilagojeno njihovim sposobnostim. Najprimernejše telesne aktivnosti za starejše so hoja, planinarjenje, kolesarjenje in splošna vadba, ki omogoča individualen tempo ter zmerno obremenitev. Gibalno športno aktivnost starostnikov bi lahko izboljšali z večjo ponudbo prilagojenih programov.

Projekt PANGEA

Nedavno pridobljen čezmejni projekt PANGEA –Telesna aktivnost in prehrana za kakovostno staranje, bo zagotovo veliko prispeval h kakovostnejšemu življenju starostnikov. Glavni cilji raziskovalnega projekta so definicija dejavnikov zdravega staranja, postavitev vsebinskih in kadrovskih osnov mednarodnega centra odličnosti (Slovenija – Italija) na področju zdravja starejših občanov, dvig ozaveščenosti o pomenu zdravega staranja, socialne vključenosti in mobilnosti starostnikov in še bi lahko naštevali. "Vadbeni programi za starejše in ukrepi za zdravo prehrano, ki jih bomo uporabili, bodo prispevali k boljšemu splošnemu zdravju, zmanjševali dovzetnost za nastanek akutnih poškodb in kroničnih obolenj," poudari prof. dr. Rado Pišot z Univerze na Primorskem.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na