Najbolj priporočljivo je suho sadje uživati za zajtrk ali malico, pa tudi v primeru, ko začutimo nenadno željo po sladkem. Lahko ga vmešate v jogurt ali med ovsene kosmiče, kar bo dalo obroku odličen okus in aromo. V primeru, da ste že siti, pa vam kljub temu zapaše nekaj sladkega, se raje poskusite vzdržati, saj je takrat prebava počasna in si boste na ta način le nakopičili dodatne maščobne zaloge.

Hranljive snovi

Če prezremo kalorično vrednost, lahko rečemo, da je suho sadje prava zakladnica hranljivih in zdravju koristnih snovi, ki vam bodo povečale nivo energije tudi za desetkrat. Razen vode in maščob je namreč vsega v izobilju. Vitamini, med katerimi lahko izpostavimo mešanico vitaminov C, E in betakarotena, so bistveni za krepitev imunskega sistema. Suhe marelice in dateljni so polni vitamina A, magnezija, železa in kalija, z vitamini B1 in B5 ter folno kislino so še posebej bogati dateljni. Suha jabolka so znana po visoki vsebnosti kalcija in vitamina B6, suhe slive pa so odličen naravni vir vlaknin. Profesionalni športniki in ljudje, ki se veliko gibajo, bi morali po vsaki fizični aktivnosti zaužiti pest marelic zaradi veliko kalija, ki je pomemben za normalen razvoj mišic. Kot zanimivost lahko omenimo, da le pet suhih marelic izpolnjuje petino dnevne potrebe po železu.

Zdravilni učinki

Dunajski strokovnjak za prehrano prof. Hademar Bankhofer meni, da suho sadje vsebuje vse potrebne snovi za zdrav in vitalen organizem ter za premagovanje stresa. Že s samim žvečenjem spodbujamo prebavo in mirimo nivo stresa. Posušene banane so odlično nadomestilo za čokolado, ki je v stresnih situacijah pravi balzam za dušo. Za ohranjanje zdrave črevesne flore so odlična posušena jabolka, ki so tudi lažje prebavljiva kot sveža. Suhe brusnice so odličen naravni antibiotik za uničevanje škodljivih bakterij in virusov v telesu, zelo pomagajo tudi pri vnetjih sečil. Prav tako zmanjšujejo tveganje za bolezni zob in dlesni, znižujejo krvni sladkor in ohranjajo zdravo srce. Vsebujejo namreč dragocene sestavine, med katerimi lahko izpostavimo jabolčno, citronsko in jantarjevo organsko kislino, vitamin C in karoten. Med suhim sadjem ne smemo pozabiti omeniti višenj, ki so eden redkih naravnih virov melatonina, ki je pomemben pri uravnavanju številnih bioloških funkcij in pomaga pri težavah z nespečnostjo. Poleg omenjenega suho sadje uravnava prebavo, odpravlja zaprtost in znižuje holesterol, s čimer tudi varuje srce. Za ženske je zelo priporočljivo, da na dan zaužijejo nekaj suhih sliv, s čimer bodo zmanjšale tveganje za osteoporozo. Suho sadje, kot so jabolka, češnje, hruške in slive, so pogosto tudi sestavina prehranskih dopolnil. Kot že rečeno pa vas bo suho sadje napolnilo s potrebno energijo, s katero boste lažje premagovali vsakodnevne obveznosti.

Previdno pri nakupu

Pri nakupu suhega sadja bodite zelo pozorni, saj je v večini primerov konzervirano s kalijevim sorbatom, ki povzroča drisko in druge prebavne težave. Brez konzervansov so ponavadi fige in dateljni, v redkih primerih tudi rjave marelice. Rozine je priporočljivo pred uporabo oprati, saj so zaradi sprijemanja žveplane ali pa jim dodajajo hidrogenerirano rastlinsko olje. Brez dodatkov so ponavadi jabolčni krhlji, jih pa pogosto pred sušenjem potopijo v raztopino citronske kisline ali okisano vodo.

Posušite ga sami

Veliko bolj zdravo in okusno je, če sadje kar sami posušite doma. Izberete lahko katero koli sadje, ki ne vsebuje preveč vode. Razrežete ga na koške, kolobarje ali krhlje, ga položite na mrežico ali folijo ter ga postavite na radiator ali kamor koli na suho. V trgovini so na voljo tudi sušilnice sadja, ki se razlikujejo po velikosti in so zelo dodelane. Paziti je treba le, da sadja ne presušite, saj lahko postane krhko in trdo ter dobi vonj po karameliziranem sladkorju. Kljub temu da se s postopkom sušenja prostornina in teža sadeža zmanjšata za približno štirikrat, se koncentracija hranilnih snovi poveča. Žal med njimi največ sladkor, in sicer tudi do 70 odstotkov.