Da bi ostali hormoni v ravnovesju, Sears, ki je skupek svojih dognananj poimenoval prehranjevanje po zoni, priporoča, da uživate predvsem manj mastne beljakovine (denimo piščanca ali ribe), veliko raznobarvne zelenjave, nekaj zdrave maščobe (najbolje v obliki olivnega olja), za posladek pa porcijo sadja ali dve. "Kot raziskovalec se trudim odkriti, kakšno prehrano telo potrebuje; kakšna je prehrana, s katero lahko gene, s katerimi smo se rodili, maksimalno izkoristimo," razloži. Potem ko je dolgo preučeval, koliko zdravila je potrebnega, da pacient ne premine niti zaradi raka niti zaradi prevelikega odmerka, je spoznal, da bi isti princip razmišljanja lahko uporabil tudi pri iskanju priporočil za zdravo prehranjevanje. "Možgani potrebujejo ogljikove hidrate," pojasni. "Toda preveč ogljikovih hidratov - sploh belih, procesiranih - bo raven krvnega sladkorja veliko preveč povišalo. Ne smemo torej zaužiti niti premalo ogljikovih hidratov, ne smemo jih zaužiti preveč." Vsak dan mora zato postati iskanje ravnovesja.

Vsak naš grižljaj se odrazi na hormonih

"Z vsakim grižljajem, ki ga naredite, povzročite v svojem telesu velike hormonske spremembe, ki jih morate znati nadzirati po svojih najboljših močeh do konca svojega življenja," je prepričan ameriški strokovnjak za prehrano. "Kaj se zgodi, če pojeste velik krožnik belih testenin? Raven krvnega sladkorja se hitro dvigne, kar povzroči izločanje hormona inzulina. Več ogljikovih hidratov kot zaužijete, več tega hormona proizvede vaše telo. Če obrok nato ne vsebuje dovolj beljakovin, ne pride do ravnovesja. Uživanje beljakovin namreč vpliva na proizvodnjo drugega hormona, glukagona." To je hormon, ki – nasprotno - prepreči, da bi bila raven krvnega sladkorja previsoka, kar je prav tisto, kar vodi v slabo počutje, hitro spet nastopi tudi lakota. "Če bo vaš obrok uravnotežen, ne boste lačni nadaljnjih pet ur," po drugi strani zagotavlja Sears. "In če bo krvni sladkor stabiliziran, bo optimalno tudi delovanje možganov. Po študiji, ki jo je objavila harvardska univerza, se pozitivno hormonsko ravnovesje pojavi že po enem samem pravilno zastavljenem obroku."

Na hormone pa ne vpliva le uživanje ogljikovih hidratov in beljakovin, temveč tudi maščob. "Te vplivajo na skupino hormonov, ki v telesu uravnavajo vnetne procese," izpostavi ameriški znanstvenik še eno težavo nepravilnega prehranjevanja. Ta v telesu povzroči nenehno stanje vnetja, kar se sčasoma prelevi v bolezen. "Več živil bele barve, kot je na krožniku, bolj vneto bo telo," poudarja Sears. "In vnetja so tisto, kar povzroča bolezni - kronične bolezni, kot so prekomerna teža, diabetes, bolezni srca, rak, Alzheimerjeva bolezen. Zaradi vnetnih procesov se pojavlja vse več alergij. Pospešujejo tudi proces staranja." Edina rešitev je po njegovo, da bele ogljikove hidrate zamenjamo z raznobarvnimi. "V tem primeru ti vsebujejo polifenole, snovi, ki imajo izredno močan protivnetni učinek (kot tudi antioksidantni op. a.)." Ker jih vsebuje, je vsaj malo zdrav tudi kozarec rdečega vina, le da za povrh škodi zaradi vsebnosti alkohola, zato z uživanjem spet ne smemo pretiravati. Če si ga občasno vseeno privoščimo, pa bi ga morali, kot je predlagano v prejšnjem odstavku, uravnotežiti z vnosom beljakovin, recimo sira.

'Trenutno se igramo s svojimi geni'

"Počasi začenjamo razumeti, kako kompleksno je delovanje hrane," še pravi raziskovalec. "A bolj kot to razumemo, bolj postaja jasno, da se trenutno igramo s svojimi geni." Z nepravilnim prehranjevanjem trenutno sicer ne spreminjamo svojih, temveč gene naslednjih generacij. "Prehrana matere vpliva na genetsko zasnovo otroka, ki ga nosi," poudarja Sears. "To je razlog, da je vsaka naslednja generacija bolj nagnjena k debelosti, diabetesu, boleznim srca. V ZDA so trenutno najhitreje rastoča skupina, ki ima težave s prekomerno težo, manj kot štiri leta stari otroci." Hrana in geni naj bi bili povezani že od nekdaj. "Hranila so eden izmed kontrolnih mehanizmov, ki delovanje gena sprožijo ali zaustavijo," pojasnjuje raziskovalec, ki je delal tudi na slovitem Tehnološkem inštitutu Massachusettsa, z vplivom prehrane na gene pa se je začel ukvarjati tudi zato, ker so v njegovi družini zaradi bolezni srca vsi umrli predčasne smrti. "Tako sem vedel, da sem k tej bolezni nagnjen genetsko," mi zaupa. "To bi lahko sprejel, vendar sem se odločil, da bom na to raje poskušal vplivati." Antropologinja Margaret Mead je nekoč dejala, da je lažje spremeniti vero kot prehrano. Glede na to, da način prehranjevanja tako močno vpliva na kakovost življenja, pa se vsekakor izplača poskusiti.