Razlika med suhim in mokrim kašljem je v tem, ali kaj izkašljujemo. Če ob kašlju ne izločimo ničesar, gre za suh kašelj, če izkašljamo sluz, pa za mokrega.

Zdravje

Poznate razliko med suhim in mokrim kašljem?

Ula Novak

30. 01. 2017 08.04

V mrzlih dneh lahko hitro zbolimo na dihalih, zaradi česar se lahko pojavi neprijeten kašelj. Če ukrepamo že ob prvem dnevu, ko se pojavi kašelj, lahko ta hitreje izzveni. V nasprotnem primeru lahko napreduje in nas dodatno izčrpava. Preden kašelj lajšamo, moramo vedeti, s kakšnim se sploh spopadamo.

Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da so vas v lekarni, ko ste prišli po nasvet zaradi kašlja, najprej vprašali, ali imate suh ali moker kašelj. Včasih se zgodi, da ne vemo natančno, kaj je mišljeno s tem. A jasna opredelitev je pomembna, ker lahko na podlagi tega izberemo primerna zdravila, ki blažijo kašelj. Razlika med suhim in mokrim kašljem je v tem, ali kaj izkašljujemo. Če ob kašlju ne izločimo ničesar, gre za suh kašelj, če izkašljamo sluz, pa za mokrega. Ob suhem kašlju si lahko pomagamo z antitusiki, ki zavirajo kašelj. Ta kašelj običajno ni nevaren, je pa dražeč in neprijeten, zato je dobro kašelj miriti. Ob mokrem kašlju pa je pomembno, da pomagamo telesu izločiti gosto sluz, ki se nabira v pljučih zaradi okužbe dihal. Najbolje je, če si pomagamo že prvi dan kašlja, da se stanje ne bi poslabšalo. Pri tem pomagajo ekspektoransi. Obstaja več vrst ekspektoransov, npr. zdravila, ki pretežno vplivajo na viskoznost obstoječe sluzi v dihalih (klasični mukolitiki, ki cepijo sluz), tista, ki povzročijo povečano nastajanje sluzi, ki pa je bolj redka (sekretolitiki), in tisti, ki povzročijo hitrejše premikanje sluzi po dihalih in nas lahko tudi silijo na kašelj (sekretomotoriki). Katero zdravilno učinkovino bomo izbrali oz. je za nas primernejša, je odvisno od tega, ali imamo dovolj moči za izkašljevanje oziroma ali nastajanje dodatne sluzi v dihalih slabo vpliva na naše zdravje. Kaj je primerno izbrati, nam lahko v lekarni pomaga tudi farmacevt.

Ob mokrem kašlju je pomembno, da pomagamo telesu izločiti gosto sluz, ki se nabira v pljučih zaradi okužbe dihal. Najbolje je, če si pomagamo že prvi dan kašlja, da se stanje ne bi poslabšalo. Pri tem pomagajo ekspektoransi.FOTO: Thinkstock

Pri mokrem kašlju naše telo namreč s kašljem iz pljuč izloča sluz, ki se je v dihalih nabrala in nas draži h kašlju. A bolj kot je ta sluz redka in viskozna, lažje jo izkašljamo. Zmanjša se lahko tudi tveganje za napredovanje okužbe dihal. Če v pljučih zastaja gosta sluz, je to namreč odlično gojišče za bakterije, ki se hitro razvijajo in širijo. Če sluz zredčimo in jo hitreje izkašljamo, pa preprečimo, da bi se bakterije namnožile in da bi se okužba poslabšala.

Spijmo 2 litra tekočine dnevno, ki pomaga pri redčenju sluzi v telesu in s tem k hidriranosti telesa in dihalnih poti. FOTO: Thinkstock

Izbrati sintezni ali herbalni (rastlinski) sirup?

Ob mokrem kašlju lahko izberemo med raztopino oz. sirupom, pripravljenim iz sinteznih učinkovin, ali tistim, ki je pripravljen iz zdravilnih rastlin (npr. slez, jeglič, trpotec, bršljan). Sintezni sirupi vsebujejo kemijsko pripravljene učinkovine, ki pa so ustrezno prečiščene. Tako na primer lahko izberemo raztopino, ki vsebuje aminokislino cistein, ki je obdelana le tako, da jo telo lažje sprejme (acetilcistein). Pri (pol)sinteznih zdravilih je znana zdravilna učinkovin in je mehanizem delovanja običajno bolj poznan, delež učinkovine pa bolje odmerjen. Pri pripravkih iz zdravilnih rastlin so mehanizmi delovanja manj poznani, še bolj pomembno pa je to, da lahko vsebujejo poleg delujočih snovi tudi večje količine primesi (npr. triterpenski saponini, eterična olja) ali pa so slabo neprečiščeni, zlasti če so pripravljeni doma. Zato lahko določeni izdelki povzročijo tudi alergijske reakcije na koži ali težave s prebavili (slabost, bruhanje). Tako naj izbira pripravka za lažje izkašljevanje temelji na preverjenih izdelkih, kamor zagotovo sodijo zdravila, in na starosti bolnika (otroci, starostniki) ter predvsem, ali ima pridružene še druge kronične bolezni (npr. alergije na določene rastline, razjede na želodcu).

Kako si še lahko pomagamo ob kašlju?

Ob kašlju, ki je posledica prehlada ali gripe, je dobro, da počivamo in se ne ukvarjamo s pretirano telesno dejavnostjo, saj ta lahko poslabša kašelj. Spijmo 2 litra tekočine dnevno, ki pomaga pri redčenju sluzi v telesu in s tem k hidriranosti telesa in dihalnih poti. Pijte tople nesladkane čaje, vodo, tekočino lahko nadomeščate tudi s kokošjo juho. Zaužitje dovolj sadja in zelenjave, da boste telesu zagotovili vitamine in minerale, ki jih potrebuje za boljšo imunsko odpornost in obrambo pred virusi. Odličen izbor so kiviji, pomaranče, mandarine, limone, ki vsebujejo veliko vitamina C. Počivajte v mirnem in toplem okolju in poskrbite, da zrak v prostoru ne bo presuh. Uporabite lahko tudi vlažilec zraka, ki ga redno vzdržujte. Pazite tudi, da redno prezračite prostor, v katerem se zadržujete. Ne zadržujte pa se v prostorih, ki so zakajeni, da ne bi dodatno dražili dihalnih poti. Če se kašelj po treh do štirih dneh, kljub lajšanju, ne izboljšuje, obiščite zdravnika. Prav tako, če otrok zaradi kašlja ponoči ne spi.

Kdaj je kašelj nevaren?

Ko kašelj traja več kot 8 tednov, gre za kronični kašelj in zahteva zdravniško obravnavo. Lahko gre za neodkrito ali nepravilno zdravljeno astmo, vzrok je lahko v želodčni kislini, ki povzroča vnetje požiralnika in sproža kašelj, lahko tudi nabiranje in zatekanje sluzi na zadnji strani žrela. Izjemno resno pa je treba jemati kašelj, ki ga spremlja oteženo dihanje, saj je lahko posledica zaprtih dihalnih poti ali bolezni srca in ožilja. Če sumite, da kašelj povzroča tujek, se takoj posvetujte z zdravnikom. Prav tako tudi, če se v kašlju pokaže kri. Še posebno če je kri v kašlju prisotna pri kadilcu, ki kadi vsaj 15 let. Kljub vsemu je kašelj v tem času najpogosteje prisoten prav zaradi virusnih okužb in običajno lahko vztraja 3–8 tednov.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

kašelj fluimukan mokri kašelj suh kašelj