"Največjo nevarnost predstavljajo surova živila, ki jih pred uživanjem ni treba termično obdelati," pojasnjuje Pavel Pollak z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Če meso dobro spečemo, mikroorganizme uničimo. "Zato so bolj nevarna živila, kot so tatarski biftek, carpaccio, surove ribe in školjke, recimo ostrige, tudi vsi mlečni izdelki, ki so iz nepasteriziranega mleka," kar spet pomeni, da niso toplotno obdelani. Pri surovem mleku tako Pollak priporoča, da ga pred uživanjem prekuhamo. V njem je lahko denimo prisotna bakterija Listeria monocytogenes, ki je še posebej nevarna za nosečnice. Povzroči lahko splav in mrtvorojenega otroka. "Kakšno alpsko mleko, ki je sterilizirano (kar pomeni, da je obdelano še na višji temperaturi kot pasterizirano op. a.), pa imamo lahko po drugi strani brez skrbi tudi v šotoru," doda. Ker je tako toplotno obdelan, le nima več prav veliko zdravih hranil.

Tudi ko pogrevamo, pazimo, da smo dobro pogreli celotno jed, dodajata Pollakovi sodelavki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr. Irena Veninšek Perpar in Vladimira Lampič. Toplotno obdelana živila čim prej porabimo oziroma "jih vzdržujmo na temperaturi 63 stopinj Celzija ali pa jih po pripravi hitro ohladimo in shranimo na temperaturi pod 5 stopinj Celzija. Na sobni temperaturi živil, ki potrebujejo določeno temperaturno okolje, ne shranjujmo več kot dve uri." Pazimo tudi, da traja njihov prenos oziroma prevoz iz trgovine čim manj. "Zamrznjene in delikatesne izdelke ter meso in ribe je priporočljivo prenašati kar s hladilno torbo ali vrečo." Kot pravi Pollak, je veliko bolj nevarno, če toplotno občutljivo živilo pozabimo v avto kot pa doma na pultu.

Surova hrana naj nikoli ne pride v stik z že pripravljeno za uživanje. Niti v nakupovalni vrečki, niti v hladilniku, niti med pripravljanjem kosila. "Ker s surovim živilom, recimo s surovim piščancem, lahko onesnažimo recimo kremno rezino, ki jo pred uživanjem ne bomo toplotno obdelali. Bakterije iz surovega mesa preidejo na rezino; ker so temperature visoke, se hitreje razmnožijo in tako pride do zastrupitve, ki je pri mesu ne bi bilo, ker bi jih uničili, ko bi ga spekli," pojasnjuje Pollak. Potem ko ste se dotikali surove hrane, si obvezno umijte roke.

Občutljive hrane ne kopičite

Vedno moramo uporabljati pravilo "first in – first out," kot pravijo Angleži. Kar smo spravili v hladilnik, moramo vedno čim prej porabiti. Toplotno občutljive hrane se ne kopiči. Tudi zato, ker bo natrpan hladilnik delal slabše. Sploh če vsebuje bolj nevarna živila, spremljajte njegovo temperaturo, svetuje Pollak. Pri mnogih proizvajalec na embalaži zapiše, kakšna je priporočljiva.

Kaj pa, če imamo piknik?

Pravila za varno ravnanje s hrano je treba skušati upoštevati tudi, če hrano pripravljamo na prostem. To pomeni, da poiščemo prostor, kjer bomo imeli dostop do čiste vode, s katero si bomo lahko umili roke; če to ni mogoče, imejmo vsaj alkoholne robčke za enkratno uporabo. Še vedno je ključno, da surova hrana ostane ločena od gotove. Uporabljajte hladilno torbo in sicer dve ločeni – eno za za surova živila in eno za vse, kar je že pripravljeno za uživanje. Odpirajte ju čim manjkrat, da ohranita svojo temperaturo čim dlje. "Če so bila živila shranjena na temperaturi med 5 in 63 stopinj Celzija več kot dve uri, pa jih zavržemo," še zaključita Veninšek Perparjeva in Lampičeva.