Vizita.si
Poleg uravnotežene prehrane in vadbe si lahko pri izgubi kilogramov pomagate tudi s funkcionalnimi žvečilnimi gumiji, ki vsebujejo izvleček zelene kave.

Zdravje

Preprosto nad odvečne kilograme

K.B.
23. 09. 2013 08.06
0

Se borite z odvečnimi kilogrami ali pa ne veste, kako ohraniti zdravo telesno težo? Da vam pri tem lahko pomaga zelena kava, je znano že dolgo. Sedaj pa so na voljo tudi žvečilni gumiji, ki vsebujejo izvleček zelene kave.

Poleg uravnotežene prehrane in vadbe si lahko pri izgubi kilogramov pomagate tudi s funkcionalnimi žvečilnimi gumiji, ki vsebujejo izvleček zelene kave.
Poleg uravnotežene prehrane in vadbe si lahko pri izgubi kilogramov pomagate tudi s funkcionalnimi žvečilnimi gumiji, ki vsebujejo izvleček zelene kave.FOTO: iStockphoto
Zelena kava je že dolgo poznana kot naraven način za zaviranje absorbcije sladkorja v krvi in pospeševanje metabolizma, zaradi česar telo veliko hitreje kuri kalorije in obstoječe zaloge maščobe v telesu. Od običajne kave se razlikuje predvsem po tem, da zrna zelene kave niso pražena, zaradi česar vsebuje večjo koncentracijo sestavin, ki raztapljajo telesno maščobo. Pri praženju se namreč 90 odstotkov teh snovi uniči. Vse več ljudi, ki želijo izgubiti odvečno telesno težo, se tako poleg uravnotežene prehrane in vadbe odloči tudi za redno pitje zelene kave. A če nimate časa za pripravo zelene kave, je tokrat na voljo tudi funkcionalni žvečilni gumi Fit Line z izvlečkom zelene kave Svetol.

Kot kažejo raziskave, so ti prav tako učinkovit kot pitje zelene kave. Šudija, ki so jo opravili v Italiji in v kateri je sodelovalo 50 prostovoljcev s prekomerno telesno težo, je pokazala, da žvečilni gumiji ugodno vplivajo na telesno težo in pomagajo pri hujšanju, saj jih organizem absorbira že po 15 minutah po zaužitju. Prostovoljci so v študiji z jemanjem 400 mg Svetola na dan v 60 dneh shujšali za 2,5 kg.

Poleg 400 mg Svetola funkcionalni žvečilni gumi vsebujejo še izvleček zelenega čaja, ki pospešuje porabo maščob in spodbuja njihovo manjšo absorpcijo, L-carnitin, krom in vitamina H ter B1. Gre torej za aktivne substance, ki zavirajo lakoto in pospešujejo razgradnjo maščobnih celic.

Kaj so funkcionalni žvečilni gumiji?

Vsi dobro poznamo običajne žvečilne gumije, ki so za nekatere razvada, ki se ji težko odrečejo. Z njimi osvežimo dah, se posladkajo, razgibamo čeljustne mišice, nekateri celo trdijo, da jim pomagajo k boljši koncentraciji. Žvečili so jih že naši predniki v pradavnini, priljubljeni pa so ostali vse do danes. Skozi čas je žvečilni gumi doživel številne preobrazbe, v zadnjem času pa so razvili funkcionalne žvečilke, ki niso več namenjene le osvežitvi daha ali sladkanju, ampak tudi blaženju nekaterih tegob, kot je na primer odprava stresa, povečanje energije, dodajanje vitaminov in uravnavanje telesne teže.

Gre za novost, kjer je žvečilka narejena iz dveh plasti – gumijeve baze in plasti z vsebino aktivnih substanc. Dodajanje različnih sestavin na različne plasti in prilagajanje sestave gumi baze omogoča nadzorovano sproščanje arom, sladil in učinkovin. Sestavine telo absorbira skozi ustno sluznico, pri čemer učinkovine direktno preidejo v krvni obtok. Pri absorbciji skozi tanko črevo substance po krvnem sistemu pridejo v jetra in šele nato v krvni obtok, pri tem pa se del pretvori v neučinkovito obliko.

Žvečilni gumi nekoč

Sicer pa so na Finskem odkrili pet tisoč let staro fosilno žvečilko iz smole brezovega lubja, na kateri je bil jasen odtis zob. Brezova smola naj bi učinkovala kot razkužilo, imela pa naj bi tudi druge zdravilne učinke, ki so pračloveku olajšale življenje. Radi so žvečili tudi stari Azteki, pa stari Grki in pripadniki mnogih drugih civilizacij. Leta 1848 je Anglež John B. Curtis razvil prvo komercialno žvečilko, vendar je za rojstvo sodobnega žvečilnega gumija uradno zaslužen William Semple, ki je 28.decembra 1869 s patentom zaščitil prvo recepturo. Prvi moderni žvečilni gumi je sicer nastal 9 let pred tem, ko so iz Mehike v Evropo uvozili mleček posebne vrste tropskega drevesa Manilkara zapota (L.)– sapotovec.

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 662