1. Kaj povzroča deja vu?

- Zamenjava sanj in realnosti
- Nova situacija, ki je podobna stari
- Napaka pri prenosih signalov v možganih
- Pretres možganov

Znanstveniki še vedno ne vedo natanko, zakaj ljudje doživljamo deja vu – občutek, da smo ta trenutek že doživeli, čeprav vemo, da ga v resnici nismo. A nova raziskava je pokazala, da se deja vu pojavi, ko ljudje pridejo v novo situacijo, ki je podobna neki iz preteklosti. Za trenutek tako napačno mislijo, da so dogodek že doživeli.

2. Lahko vaši možgani opravljajo dve nalogi hkrati?

- Da
- Ne

Čeprav pogosto pravimo, da smo ženske bolj sposobne narediti več stvari naenkrat kot moški, to ni čisto tako, saj naši možgani delujejo enako. Ti v resnici ne opravljajo več nalog naenkrat, ampak hitro preklapljajo med eno in drugo nalogo. Ker preklapljanje potrebuje čas, je takšen način dela pogosto neučinkovit ali manj učinkovit.

3. Večje kot imamo možgane, pametnejši smo

- Res je.
- Ni res.

Res je, da imajo moški malce večje možgane kot ženske, a to še ne pomeni, da so pametnejši, saj velikost možganov ne določa stopnje inteligence. Pravzaprav so imeli ljudje v starodavnih časih, ko so še živeli v votlinah, večje telo in tudi možgane. Z razvojem pa smo le izrabili več možganskega prostora in ga začeli uporabljati za kompleksne procese, kot so spomin, razmišljanje, govor.

4. Kaj je znanstvenike presenetilo pri možganih Einsteina?

- Manjkalo mu je nekaj ključnih delov možganov.
- Živčna vlakna njegovih možganskih celic so bila daljša od povprečja.
- Njegovi možgani niso bili večji od povprečja.
- Nekateri predeli njegovih možganov so bili večji kot običajno.

Raziskava Einsteinovih možganov, ki so jo opravili leta 1999 na podlagi slik njegovih možganov, ki so jih posneli leta 1955, potem ko je umrl, je pokazala, da je bil parietalni ali temenski del možganov, ki je povezan s sposobnostmi za matematiko, za 15 odstotkov širši kot pri ostali populaciji. A skupna velikost njegovih možganov je bila nekoliko manjša od povprečja.

5. Koliko tehtajo vaši možgani?

- 0,5 kg
- 1,4 kg
- 3 kg
- 6 kg

Človeški kilogrami tehtajo okrog 1,4 kilograma, medtem ko možgani kita glavača tehtajo skoraj osem kilogramov, možgani slona pa 4,5 kilograma.

6. Meditacija izboljšuje koncentracijo in sposobnost za sprejemanje odločitev

- Res je.
- Ni res.

Ko so raziskovalci preučevali delovanje možganov budističnih menihov med meditacijo, so videli, da so deli možganov, ki so odgovorni za koncentracijo in za odločitve, postali aktivnejši. Še posebej je bila aktivnost velika pri mladih budistih, ki so se učili meditacije, manjša pa je bila pri menihih, ki so to počeli redno. To bi lahko pomenilo, da so se možgani starejših menihov naučili lažje in hitreje skoncentrirati.

7. Če ste levičarji, desna stran možganov nadzoruje mišice levega dela telesa?

- Res je.
- Ni res.

Desna stran možganov nadzoruje gibanje levega dela telesa, če ste desničar ali levičar. Leva stran možganov pa nadzoruje gibanje druge strani vašega telesa. Če vas zadene kap v levem predelu možganov, je lahko paralizirana desna roka ali noga.

8. Za kaj večina ljudi uporablja levo stran možganov?

- Jezik
- Občutek za prostor
- Prepoznavanje obrazov
- Glasbo

Možgani so razdeljeni na levo in desno hemisfero (polovico). Čeprav sta ti skoraj enaki, opravljata različne naloge. Ko oblikujete stavke ali računate, večinoma uporabljate levo stran, prepoznavanje obrazov, občutek za prostor in glasbo pa je najpogosteje naloga desne polovice možganov.

9. Bolj kot uporabljate možgane, bolj so v formi

- Res je.
- Ni res.

Da možgani ostanejo v formi, potrebujejo vadbo. Učenje novih sposobnosti ali krepitev možganov z mentalnimi nalogami tako veča naše možganske sposobnosti in jih ohranja mlade.

10. Kaj povečuje možnost za kap?

- Visok krvni pritisk
- Izpostavljenost UV-sevanju
- Čustveni stres
- Vse našteto

O kapi govorimo, ko krvne žile v možganih počijo ali pride do blokade le-teh. Vzrok je najpogosteje visok krvni pritisk, ki poškoduje krvne žile in poveča tveganje za kap.

11. Kako možganske celice prenašajo signale med seboj?

- Prek snovi, imenovanih nevrotransmiterji
- Z majhnimi vibracijami
- Z magnetno privlačnostjo

Možganske celice ali nevroni so ločeni z majhnimi vmesnimi prostori, imenovanimi sinapse. Ko signal doseže konec živčnih vlaken, se sprostijo nevrotransmiterji, ki preidejo skozi prostor do nevrona, ki prejema signal. Gibi, misli, spomini, občutki tako nastanejo s signali, ki si jih podajajo nevroni.

12. Kaj je sivo območje možganov?

- Zaščitna obloga okrog možganov
- Nevronske celice
- Mielinska ovojnica nevrona

Možganska sivina je možganska skorja, ki jo sestavljajo nevronske celice v tanki zunanji plasti možganov. Del je pomemben predvsem, ker se tu nahajajo sinapse, stiki med živčnimi celicami, s pomočjo katerih se obdelujejo informacije med celicami. Ostali del možganov pa je sestavljen predvsem iz živčnih vlaken, ki informacije prenašajo od teles živčnih celic do sinaps z drugimi živčnimi celicami na bližnjih ali bolj oddaljenih območjih možganov in hrbtenjače. Sicer pa je večina živčnih vlaken obdanih z mielinom, maščobno ovojnico, ki ima značilno belo barvo in ki omogoča, da nevroni hitreje prenašajo sporočila ali impulze. Ta del možganov poimenujemo možganska belina.

13. Koliko človeške energije porabijo možgani?

- 5 %
- 10 %
- 25 %
- 75 %

Možgani tehtajo le okrog dva odstotka celotne telesne teže, a možganske celice porabijo kar dvakrat več energije kot ostale celice v telesu. Možganske celice so namreč nenehno aktivne, tudi ko spimo, in porabijo kar 25 odstotkov celotne človeške energije.

14. Katere podobe se hitreje in močneje vtisnejo v naše možgane?

- Obrazi
- Ljubke živali
- Besede
 
Kot kažejo raziskave, so možgani sposobni zaznati tudi skrita sporočila, čeprav se jih morda ne zavedamo. Dobro tako predvsem prepoznajo obraz in njegovo mimiko, ki izraža čustva. Smeh, odobravanje, slaba volja in podobno so čustva, ki jih najprej zaznajo.

15. Koliko možganskih celic je v možganih?

- 10 milijonov
- 2 milijardi
- 100 milijard
- 300 milijard

Povprečen odrasli človek ima okrog 100 milijard možganskih celic. Čeprav vemo, da so prek sinaps povezane med seboj, je za strokovnjake še vedno skrivnost, kako natanko te povezave delujejo, da lahko vzpostavljajo vse čudovite stvari, za katere so odgovorni naši možgani.

16. Dober spanec možganom omogoča boljše shranjevanje spominov

- Res je.
- Ni res.

Raziskovalci menijo, da spanec možganom omogoča, da v tem času shranijo spomine. Kot kaže, prav med spanjem shranjujemo spomine, kot so, kako igrati na klavir, kako voziti kolo in podobno. Ljudje z motnjami spanja imajo tako zjutraj težave s koncentracijo in priklicem spominov.

17. Možganske celice živijo dlje kot druge celice

- Res je.
- Ni res.

Možganske celice so celice, ki živijo najdlje. Raziskave kažejo, da so nekateri predeli možganov kljub staranju sposobni proizvajati nove nevrone. Večina naših možganskih celic je namreč prisotnih od dneva, ko se rodimo, pa vse do naše smrti. Povezava med celicami pa se nenehno spreminja.

Ali bomo v prihodnosti možgane že poznali tako dobro, da bomo znali brati misli, preverite tukaj.