Poznamo več vrst savn

Dandanes lahko ljubitelji savnanja izbirate med številnimi vrstami savn.

Finska savna

Klasična finska savna je z lesom obit prostor ali samostojna koča, v kateri se temperature zraka gibljejo od 40 stopinj pri tleh pa vse tja do 100 stopinj Celzija pod stropom. Zrak v prostoru je zelo suh – relativna vlažnost namreč ne preseže 15 odstotkov. V finski savni vedno stoji peč, na kateri se greje kamenje, ki ga savna mojster od časa do časa polije z vodo in še dodatno ogreje prostor.

Turška savna

Vlažnost v turški savni, ki jo imenujemo tudi turška ali celo parna kopel, je skoraj 100-odstotna, temperature pa so krepko nižje kot v suhi finski savni – gibljejo se okrog 45 stopinj Celzija. Vlažna turška savna, kjer je med paro pogosto zaznati vonje različnih eteričnih olj, pripomore k čiščenju in vlaženju dihanih poti, zato deluje blažilno pri prehladu in kašlju ter pomaga celo pri kroničnem vnetju nosne votline. Koristna je tudi za kožo, saj jo vlaži in odpira pore, pomaga pa tudi pri spročanju napetosti v mišicah.

Sanarium savna

Ta savna je po temperaturah in vlažnosti med finsko in turško savno. Toplota zraka je namreč med 55 in 60 stopinjami Celzija, vlage v zraku pa je okrog 55 odstotkov. Sanarium savna je pogosto dopolnjena s prijetnimi dišavami in sproščujočimi barvami, tako da je za marsikaterega ljubitelja savnanja idealen prostor za popolno sprostitev in vnovičo vzpostavitev ravnovesja telesa in duha.

Infrardeča savna

Prijetna toplota infrardečih žarkov, ki prodira do 4 centimetre globoko v telo in segreva tudi notranje organe, ima izjemno veliko zdravilnih učinkov na telo. Pospešita se prekrvavitev telesa in presnova, močno se poveča poraba kalorij. Infrardeči žarki pripomorejo tudi k hitrejšemu okrevanju po poškodbah in k lajšanju bolečin v mariskaterem delu telesa, so pa koristini tudi pri premagovanju glavobola in izčrpanosti ter pomagajo pri motnjah spomina, nizkem ali visokem krvnem tlaku, neješčnosti in zaprtju. Prednost infrardeče savne je tudi ta, da so temperature le okoli 50 do 60 stopinj Celzija, zato je tovrstna savna primerna in predvsem bolj varna tudi za ljudi s težavami srca in ožilja.

Zeliščna savna

Zeliščna savna je ena od izpeljank finske savne. Temperatura zraka v njej je med 40 in 50 stopinjami Celzija, zračna vlaga pa od 60 do 65 odstotkov. V zeliščni savni se zelišča, kot so kamilica, sivka, evkaliptus, meta, prek nežne pare počasi izločajo v prostor in sproščajo preobremenjen živčni sistem ter prenapete mišice, blagodejno pa vplivajo tudi na dihala. Zaradi nižjih temepratur je zeliščna savna idealna za tiste, ki ne prenašajo dobro visokuh temperatur.

Rimska savna

Rimske savne od drugih vrst savn ne ločijo le nižje temperature, ampak tudi značilno sproščeno vzdušje. V tej savni se je namreč dovoljeno brez zadržkov na glas pogovarjati in družiti, tako da današnje blage in z različnimi aromami obogatene rimske savne pravzaprav spominjajo na starodavne rimske kopeli.

Katero vrsto savne bomo izbrali, je odvisno od našega psihofizičnega počutja. Seveda pa moramo upoštevati tudi svoje zdravstveno stanje in predvsem moramo dobro poslušati svoje telo – ko nam to pove, da je dovolj, moramo narediti premor ali pa celo za tisti dan zaključiti s savnanjem. ''Sebi primerno savno vedno izberemo glede na svoje zdravstveno stanje in cilje, ki bi jih s savnanjem radi dosegli. Vedeti pa moramo, da savna ni meritev psihofizičnih moči,'' opozarja Katja Cokan, uslužbenka ene najstarejših savn v Ljubljani.

Upoštevajmo navodila pravilnega savnanja!

''Savnamo se lahko neodvisno od letnega časa, vendar nam v zimskih mesecih verjetno bolj prija. Za stalne obiskovalce savn pa letni čas sploh ni pomemben,'' pripoveduje Katja Cokan in svetuje: ''V savno naj bi se odpravili enkrat do dvakrat tedensko, da bi lahko terapevstko delovala na naše počutje. Samo enkratni obisk savne navadno ni dovolj.'' Če želimo izkoristiti vse, kar nam različne savne ponujajo, pa moramo poleg rednih obiskov upoštevati tudi nasvete oziroma navodila za pravilno savnanje. ''Vsaka savna oziroma vsak savna center ima svoja pravila savnanja, svoj hišni red, ki se ga je treba držati. Ponavadi je razložen ob prvem obisku. Ne glede na to, katere savne obiskujemo, pa moramo biti previdni, da se telo navadi temperaturnega stanja, da se savnamo postopoma in ne pretiravamo z daljšim časom v savni,'' opozarja Katja Cokan. Nekoliko bolj podorobna pravila pravilnega savnanja pa so naslednja:

- preden vstopite v savno, se oprhajte in narahlo obrišite z brisačo, da s telesa odstranite neprimerne vonje in si navlažite kožo;

- med prhanjem si hladne noge ogrejte s toplo vodo;

- za začetek izberite savno, v kateri so nekoliko nižje temperature, če pa že zakorakate v najbolj vročo finsko savno, se vsedite na najnižjo klop, kjer so temperature nižje;

- ko prvič stopite v savno, v njej ne ostanite predolgo – le kakšnih 10 do 12 minut;

- v savni čim bolj mirujte in enakomerno dihajte;

- ko se dovolj ogrejete, zapustijte savno in se počasi ohladite – bodisi s hladnejšo prho ali namakanjem v bazenu bodisi le s posedanjem v počivališču na sobni temperaturi;

- po krajšem počitku lahko nadaljujete s savnanjem tudi v bolj vročih savnah, vendar ves čas dovolj pijte in, če se da, vmes zaužijte še kakšen košček sadja, da nadomestite izgubljen kalcij;

- ko povsem zaključite s savnanjem, se dodobra oprhajte in si pred odhodom domov privoščite nekoliko daljši počitek.

Kdo se sme savnati in kdo ne?

Savnanje je namenjeno le zdravim ljudem in je popolnoma varno, dokler se držimo navodil pravilnega savnanja. Ni pa obisk savn primeren za ljudi s hujšimi boleznimi srca in ožilja, z epilepsijo, tuberkulozo, rakom, kožnimi ali akutnimi vnetji, nalezljivimi boleznimi, gripo, hudim prehladom ali kakšnim drugim obolenjem, ki ga spremlja povišana telesna temeratura. Savne so povsem varne tudi za nosečnice in otroke, a zanje je priporočjivo, da obiskujejo savne z nižjimi temperaturami in da v njih ostajajo le kratek čas. ''Nosečnice, ki so savnanja vajene, se lahko savnajo nekje do četrtega meseca nosečnosti. Ni pa priporočeno, da se začnejo prvič savnati ravno v nosečnosti. V savno se lahko odpravijo tudi doječe matere, a zanje velja pravilo, da ne dojijo vsaj dve uri po prihodu iz savne. Mleko je namreč prevroče, lahko tudi "sparjeno". Tako da čisto na začetku dojenja savnanje skoraj ni mogoče, v poštev običajno pride šele nekaj mesecev po porodu,'' še pojasnjuje Katja Cokan.