Fotografije, ki kažejo, kaj v resnici jemo

Navdih za svoj projekt je dobil v Hong Kongu, kamor se je pred kratkim preselil in tam prišel do spoznanja, da do tega trenutka ni niti enkrat pomislil, od kod meso, ki ga zaužije, v resnici prihaja. ''Ko sem prvič prišel v Hong Kong, me je mesto prevzelo s svojimi vizualnimi stimulacijami, a ena izmed scen, ki je name najbolj vplivala, je bila mesnica v moji soseščini. Kot tujec, ki prihajam iz enega glavnih mest zahoda, tako kot večina nas, sem le redko videl, kakšne živali v resnici jemo, ko jih kupimo v trgovini – vedno so lepo zapakirane, urejene in zložene v steklene omare v klimatiziranem trgovinskem centru. Ko sem se bil pravzaprav prisiljen vsak dan sprehoditi mimo te mesnice, sem videl prašičje glave, njihovo drobovje, oči in prašičja srca, obešena na kavlje pred mesnico. Sčasoma sem to trgovino videl kot nek običajen prostor, od koder v resnici izhaja hrana, ki je nato končala v mojem obroku v lokalni restavraciji.''

Fotograf, ki ni vegetarijanec, pravi, da s svojim projektom ni želel biti žaljiv, a da gre za njegov 'osebni terapevtski proces', pri katerem se je zavedel, kako oddaljen odnos imamo zahodnjaki do mesa, ki pride na mizo. ''Gre za zanikanje tega, kaj v resnici jemo in od kod je meso prišlo, preden smo ga zaužili. Na fotografijah z belim ozadjem sem želel priklicati v spomin tipično ameriško restavracijo ali kavarno, kjer sem vzel meso iz izdelkov in ga nadomestil z resničnimi deli živali, od koder to meso prihaja. S tem si želim, da bi posameznik, ki gleda fotografije, premislil o tem, kaj je naravna oblika hrane, ki jo zaužije. ''

Tako kot je bil fotograf presenečen nad mesnico, pa je bila nad njegovo začudenostjo presenečena tudi prijazna mesarka v trgovini. ''Zdelo se ji je smešno, ko je videla, da mi je postalo neudobno, ker sem bil v njeni mesnici obkrožen s surovim mesom. Ni razumela, zakaj si belec želi fotografirati vse te stvari, in dala mi je veliko nasvetov, kako kupljeno meso pripraviti skuhati in pojesti pravilno – česar sicer nisem storil.''

Priznava pa, da je njegov projekt spremenil tudi njegove prehranjevalne navade. ''Sedaj se potrudim in preverim, kje je bila žival, ki jo jem, vzrejena – in rezultati tega vplivajo na to ali jo na koncu pojem ali ne.'' S fotografijami pa je želel tudi znova zbuditi razpravo o kvaliteti predelanega mesa in uporabi nenaravnih polnil in hormonov v živalskih proizvodih, ki jih vsakodnevno zaužijemo.