Kokosovo olje: da ali ne?

Čeprav kokosovo olje vsebuje kar 92 odstotkov nasičenih maščob, ki po mnenju strokovnjakov lahko vodijo v razvoj bolezni srca in ožilja, pa je zanimivo, da ljudje na pacifiškem otočju, kjer je njihov dnevni vnos kalorij od 30 do 60 odstotkov sestavljen iz kokosovih nasičenih maščob, skoraj da ne poznajo srčno-žilnih bolezni.

Nekateri trdijo, da je vzrok predvsem v tem, da vse nasičene maščobe niso narejene enako. Nekatere nastajajo naravno, medtem ko druge nastanejo umetno s procesom imenovanim hidrogeneracija. Gre za postopek, kjer pri visoki temperaturi najprej razbijejo dvojne vezi nenasičenih maščobnih kislin, nato pa pod pritiskom s pomočjo katalizatorjev na proste vezi dodajo atom vodika. Tako iz nestabilnih nenasičenih nastajajo stabilnejše nasičene maščobne kisline, ki jim rečemo tudi transmaščobe. S tem olju podaljšajo obstojnost in praktičnost uporabe, saj pri sobni temperaturi še vedno ostaja v poltrdem stanju. Ker se s postopkom v olju ustvarjajo transmaščobe, za katere se tako medicinske kot znanstvene skupnosti strinjajo, da so škodljive za zdravje, postopek v resnici korist prinaša le profitom korporacij.

Čisto deviško kokosovo olje ni obdelano s hidrogeneracijo in ne vsebuje transmaščob, je pa kljub vsemu izjemno bogato z nasičenimi maščobami. O tem, ali je koksovo olje kaj boljše od drugih nasičenih maščob, se ni opredelilo niti ameriško združenje za zdravje srca in ožilja. Tam svetujejo, da uživanje tega tako kot drugih nasičenih maščob omejite na 7 do 10 odstotkov zaužitih kalorij na dan.

Zmešnjava z maščobami

Dobro je vedeti, da v osnovi obstaja več kategorij maščob. Na vašem jedilniku bi morale prevladovati zdrave nenasičene maščobe, ki znižujejo raven slabega (LDL) in zvišujejo raven dobrega holesterola (HDL). Mednje štejemo rastlinska olja, olja rib, oreščkov, avokada in semen. Manj zdrave nasičene maščobe najdemo v živalski maščobi, tropskih oljih, vključno s kokosovim, in so dovoljene, a v manjših količinah, saj poleg ravni dobrega holesterola dvigujejo tudi raven slabega (LDL) hoelsterola. Najslabše pa so transmaščobe, ki jih najdemo v procesirani hrani. Teh se v čim večji meri izogibajte, saj dvigujejo nivo slabega in znižujejo nivo dobrega holesterola.

Večina strokovnjakov se strinja, da je za zmanjšanje možnosti bolezni srca in ožilja, treba zmanjšati vnos nasičenih maščob ter transmaščob in namesto teh izbirati nenasičene. A dilema s kokosovim oljem še vedno ostaja.

''Kokosovo olje je boljše kot maslo ali transmaščobe, a ne tako dobro kot rastlinska olja,'' je pojasnila ameriška nutricionistka dr. Penny Kris-Etherton. Z njo se strinja Kris-Etherton iz ameriškega združenja za zdravje srca in ožilja: ''Kljub temu, da kokosovo olje ne vsebuje transmaščob, je še vedno nasičena maščoba, ki jo je zato treba omejiti, če želite od nje dobiti le pozitivne učinke. Nasičene maščobe raje zamenjajte za nenasičene, tako uporabljate olja iz soje, oljne repice, koruze ali olivno olje.'' A dr. Mozaffarian meni drugače: ''Res je, da se poveča vrednost slabega holesterola, a pomemben je tudi podatek, da se poveča vrednost dobrega holesterola. Kateri izmed njiju je pomembnejši je zgolj špekulacija, zato je potrebno na situacijo gledati zunaj teh okvirov in pogledati celoten vzorec prehranjevanja.''

Kot pojasnjuje, je veliko bolj pomembno, kaj pečemo ali kuhamo na izbranem olju. Beluši, narejeni na kokosovem olju, so tako boljša izbira kot pecivo, pripravljeno s kokosovim oljem. A beluši, narejeni na olivnem olju, so še boljša možnost. Pomemben je torej celoten vzorec prehranjevanja. ''Pravzaprav ne moremo reči, ali je kokosovo olje zdravo ali ne, saj je to odvisno od druge prehrane, ki jo posameznik zaužije,'' pojasni Mozaffarian in svetuje, naj ljudje več pozornosti raje namenijo bolj zdravi izbiri hrane.