Znanstveniki so ugotovili, da prave telesne teže morda ne moremo doseči samo s pravilno prehrano in redno telovadbo. Enako pomembno naj bi bilo, kdaj jemo. V enem dnevu bi morali namreč vse obroke zaužiti v desetih do dvanajstih urah. Prav tako med posameznimi obroki ne bi smeli prigrizovati.

“Vsak organ ima svojo uro,“ razlaga vodja študije dr. Satchidananda Panda. “To pomeni, da obstaja čas, ko jetra, čreva, mišice in ostali organi delajo s polno paro, in čas, ko – bolj ali manj – spijo.“ Mehanizmi prebave se tako sprožijo, ko hrano uživamo, in se zaustavijo, ko je ne uživamo več. Telo potrebuje tudi ta čas postenja oziroma počitka. Dr. Panda to primerja s človeškim ciklom spanja in budnosti. Če se ne naspimo, cel dan delamo manj učinkovito; enako prebava deluje manj učinkovito, če se ne odpočije. Če se morajo njeni mehanizmi ves čas sprožati in zaustavljati, se sčasoma tudi zmedejo in še zato ne delajo več s polno paro.“Naša dognanja kažejo, da lahko urnik prehranjevanja in postenje vsaj nekaj ur dnevno na naše zdravje vpliva zelo blagodejno,“ je zaključil dr. Pande.

Študijo so izvedli na Inštitutu za biološke študije Salk, ki je ena najbolj znanih in cenjenih raziskovalnih organizacij na svetu. Sedež ima v Kaliforniji, vendar deluje neprofitno in neodvisno. V študiji, ki je trajala 18 tednov, so miške razdelili na dve skupini. Ena je imela dostop do hrane ves dan, druga je lahko do iste količine dostopala le v določenih delih dneva. Rezultati so bili presenetljivi. Čeprav so vse miške uživale isto kalorično in redilno hrano, so tiste, ki so jedle samo ob določenem času, razvile veliko manj škodljivih posledic: niso imele tako povišanega holesterola in krvnega sladkorja, njihov indeks telesne maščobe je bil manjši, niso imele tako poškodovanih jeter, pridobile so 28 odstotkov manj teže. Vse to samo zato, ker so imele med obroki želodec nekaj časa prazen. Še več raziskovanja bo potrebnega, da bi ugotovili, ali lahko rezultate raziskave posplošimo še na ljudi, toda resnica je, da se je prehranjevalni cikel ljudi v zadnjih desetletjih močno spremenil. Mnogo ljudi bedi pozno v noč ter takrat tudi marsikaj prigrizne. Čez dan smo prav tako vedno obkroženi s hrano, njeni prodajalci nas želijo premamiti, da bi je pokupili čim več. Težko se je upreti in jesti le ob določenih urah. “Vedno smo se osredotočali na to, kaj ljudje jedo,“ pravi dr. Panda in dodaja, kako so zastavili svoje nadaljnje raziskovanje. “Nikoli nismo zbirali podatkov, kdaj ljudje jedo.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na