Diareja
Diareja se najpogosteje pojavi zaradi okužbe s patogenimi virusi, bakterijami in paraziti, do nje pa lahko pride tudi zaradi sprememb črevesne mikrobiote ob zdravljenju z antibiotiki. Neinfekcijska driska je lahko še simptom različnih bolezni, kot so alergije na prehranske antigene, celiakija, kronične vnetne bolezni ipd. Diareja običajno traja nekaj dni, spremlja pa jo lahko še izguba apetita in bruhanje. Ob krajših obdobjih diareje si lahko pomagate sami, če traja več kot štiri dni, pa obiščite zdravnika, ki bo ugotavljal vzrok zanjo.
Prvi ukrep zoper drisko je nadomeščanje izgubljenih tekočin, kjer pijte vodo ali nesladkani čaj. Poleg tega si lahko pomagate tudi s probiotiki, ki skrajšajo trajanje driske in olajšajo potek le-te. ’’Zoper infekcijsko drisko sta učinkovita dva seva, in sicer Lactobacillus rhamnosus GG in Sacharomyces boulardi,’’ je povedal gastroenterolog prof. dr. Rok Orel.
Zaprtje
Občasna krajša obdobja zaprtja so povsem običajna in nenevarna ter so najpogosteje posledica prehrane, ki ne vsebuje dovolj vlaknin in tekočine ali pa zanemarjanja poziva k iztrebljanju. K temu lahko pripomore še uživanje alkohola in kofeina, ki povzročata dehidracijo in izsušitev blata. Če gre za daljše obdobje zaprtja, ki traja več kot 14 dni, in še posebej, če se težave pojavijo prvič po 50. letu starosti, pa svetujemo posvet z zdravnikom.
Zaprtje lahko preprečite ali omilite tako, da uživate prehrano, bogato z vlakninami, se izogibate predelanim živilom (siru, belemu kruhu), popijete dovolj tekočine, ste telesno aktivni in ne zanemarjate poziva telesa k iztrebljanju. Če ti ukrepi ne pomagajo, lahko posežete po probiotikih. ’’Ob zaprtju pa je zadeva nekoliko drugačna. Tam na eni strani nimamo toliko študij, ki bi potrjevale učinek vsakega posameznega seva, in na drugi strani kar nekaj različnih sevov, ki imajo narejenih nekaj kakovostnih študij, ki govorijo v prid temu, da pomagajo proti zaprtju,’’ pojasnjuje gastroenterolog prof. dr. Rok Orel. Da boste izbrali pravega, se po nasvet obrnite na svojega zdravnika ali farmacevta.
Kaj so probiotiki?
Po definiciji SZO so probiotiki opredeljeni kot živi mikroorganizmi, ki koristno delujejo na zdravje, če jih uživamo v določenih količinah. Te koristne bakterije so normalno prisotne v človeškem prebavnem traktu kot sestavni del mikrobiote. Bakterije nam pomagajo presnavljati hrano, proizvajajo določene vitamine in organske kisline. Spodbujajo imunski sistem in zavirajo čezmerno razmnoževanje škodljivih bakterij ter virusov. Poleg tega vzdržujejo kislinsko-bazično ravnovesje, ki je potrebno za normalno delovanje prebavnih encimov in črevesne peristaltike.
Ena od takih bakterij je tudi mlečnokislinska bakterija Lactobacillus reuteri. ’’To je bakterija, ki se je razvijala skladno z razvojem človeštva in je pri nekaterih ljudeh del njihove normalne mikrobiote. Ta bakterija je bila izolirana iz mleka doječih mater v Andih in pozneje kultivirana v laboratorijih. Tako da lahko rečemo, da je to človeku prijazna, naravna bakterija,’’ pojasnjuje farmacevtka in predstavnica podjetja Ewopharma Urška Oblak, mag. farm.
Zaradi zunanjih dejavnikov, kot so na primer stres, neuravnotežena prehrana, staranje, jemanje zdravil ali antibiotikov, pa lahko pride do porušitve ravnotežja teh bakterij v prebavnem traktu oziroma do porušitve črevesne mikrobiote. Takrat jo lahko hitreje obnovimo tako, da probiotike vnašamo od zunaj.
Kot pojasnjuje prof. dr. Rok Orel, so probiotiki povsem varni za uporabo: ’’Večina teh bakterij, ki se uporabljajo v prehranskih dodatkih, se tako ali tako nahajajo v črevesju zdravih ljudi ali pa v naši vsakdanji hrani, ki jo človeštvo že desetletja uživa. Zato imajo status absolutno varnih.’’
Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na
