''Zakaj mediteranska prehrana preprečuje upad kognitivnih funkcij? Zato ker spreminja nekatere dejavnike tveganja,'' je dejal avtor raziskave Roy Hardman iz Swinburne univerze v Melbournu v Avstraliji. Močna koncentracija omega-3 maščobnih kislin in vitaminov v kombinaciji z nizkim vnosom mlečnih izdelkov in rdečega mesa zmanjšuje vnetni odziv telesa. Poleg tega je mediteranska prehrana bogata z mikrohranili, ki preprečujejo neravnovesje vitaminov in mineralov ter izboljšujejo presnovo. Ker pri mediteranski prehrani maščobo namesto iz masla, mleka ali sira, prejmemo iz zdravega olivnega olja, se spreminja tudi profil lipidov. To na dolgi rok pomaga ohraniti zdravo telesno težo in preprečuje možnosti za razvoj debelosti.

Strokovnjaki so bili presenečeni, ko so odkrili, da pozitivni učinki mediteranske prehrane ne vplivajo le na izboljšanje delovanja možganov starostnikov, a tudi mlajših. Dve od 18 študij, ki so zbirale podatke od leta 2000 do leta 2015, sta se osredotočili na mlade odrasle in pri obeh se je pokazalo, da se je z uživanjem mediteranske prehrane tudi pri njih izboljšala funkcija možganov.

Tako kot številni drugi raziskovalci se je tudi vodja raziskave Hardman odločil, da se bo držal mediteranske prehrane. ''Tudi sam sledim tej prehrani in ne jem več rdečega mesa, piščanca ali svinjine. Dvakrat do trikrat na teden jem ribe in se držim ostalih smernic mediteranske prehrane.''

Raziskava avstralskih strokovnjakov je bila objavljena v torek, kmalu za tem, ko je bila objavljena tudi raziskava Raziskovalnega centra za Alzheimerjevo bolezen v ameriški Mayo kliniki v Minnesoti. Rosebud Roberts in njegovi sodelavci so analizirali podatke 672 prostovoljcev v študiji imenovani Mayo Clinic Study of Aging. Odkrili so, da so imeli starejši udeleženci, ki so jedli mediteransko prehrano, bolj zdrave možgane in manjše tveganje za kognitivne spremembe kasneje v življenju. ''To kaže, da bolj zdrave prehranjevalne navade in določena živila v prehrani, vplivajo na biomarkerje v možganski patologiji,'' je dejal Rosebud Roberts.

V njihovi raziskavi na začetku preučevanja nihče od sodelujočih ni trpel za demenco in ni bil neozdravljivo bolan. V študijo so se vključili leta 2004, stari so bili od 70 do 89 let. Sodelujoči so se držali mediteranske prehrane, hkrati so jim izvajali teste spomina, izvršilnih funkcij možganov, govora, vizualno-prostorskih sposobnosti in kognitivnih motenj. Uporabili so tudi magnetno resonanco, s katero so merili debelino možganske skorje na več delih možganov. Pokazalo se je, da so starejši pacienti, ki so se držali mediteranske prehrane, imeli večjo debelino možganske skorje v vseh možganskih režnjih. Še posebej višji vnos stročnic in rib je bil povezan z večjo debelino možganske skorje, so zapisali v strokovni reviji Alzheimer's and Dementia.

Študija pacientov ni spremljala dovolj dolgo, da bi se pokazalo, ali so kasneje razvili kognitivne težave ali ne. Epidemologinja Yian Gu iz medicinskega centra na Univerzi Columbia v New Yorku je za Reuters Health povedala, da študija ne more pokazati, ali mediteranska prehrana dejansko preprečuje možgansko atrofijo. A je tudi njena ekipa raziskovalcev je odkrila močno povezavo med mediteransko prehrano in skupno prostornino možganov in možganske snovi. ''A to so le opazovalne študije in ne gre za klinične študije, zato vzročnega razmerja še nismo dokazali. Kljub temu je možno, da so spremembe v strukturi možganov posledica slabših prehranjevalnih navad,'' je dejala.

''Kot veliko ljudi ve, nimamo zdravila za Alzheimerjevo bolezen in ga še dolgo ne bomo imeli. Zato je pomembno odkriti dejavnike v načinu življenja, s katerimi lahko preprečimo ali odložimo to bolezen.'' Čeprav zdravnik starejšemu človeku ne more predpisati mediteranske prehrane, epidemologinja svetuje ta način prehranjevanja. ''Še posebej je pomemben visok vnos rib, zelenjave in stročnic, ki so dobre za naše možgane. Medtem ko ima visok vnos preprostih sladkorjev in ogljikovih hidratov ravno nasprotni učinek nanje.''