Znanstveniki s harvardske medicinske fakultete (Harvard Medical School) v raziskavi, ki je bila objavljena v znanstveni reviji The Lancet, razkrivajo, da naj bi v bilo v globalnem merilu prav pomanjkanje telesne aktivnosti usodno za enega od desetih ljudi. Povedano drugače, 10 odstotkov ljudi umre zaradi nezadostne fizične aktivnosti. To je predvsem zaradi zdravstvenih težav (bolezni srca in ožilja, rak prsi in rak črevesja ter diabetes), ki jih pomanjkanje gibanja prinese, kar to slabo navado uvršča ob bok drugi slabi navadi – kajenju. Britanska nacionalna zdravstvena organizacija (NHS) svetuje, da bi moral prav vsak tedensko nameniti vsaj dve uri in pol časa telovadbi.

"Ne preseneča me, da je pomanjkanje gibanja skoraj enako nevarno kot kajenje,“ zatrjuje vodja raziskave in profesorica na omenjeni fakulteti, I-Min Lee, ki dodaja, "na svetu je ena četrtina ljudi kadilcev, dve tretjini pa sta premalo aktivni. Dober način, kako poskrbeti za gibanje, je, če se v službo ne odpravimo z avtomobilom, ampak s kolesom ali pa kar peš.“ Vsekakor gre za boljšo izbiro, kadar nam seveda okoliščine to dovoljujejo. Navadi opuščanja vožnje z avtomobilom lahko dodamo tudi hojo po stopnicah namesto dvigala in pogoste sprehode v naravi.

Po meritvah raziskave Eurobarometer iz leta 2007 naj bi bila najpogostejša slaba navada Evropejcev prav kajenje, pomanjkanje telesne aktivnosti pa je pristalo na drugem mestu. Po podatkih iz istega leta naj bi kadilo 28 odstotkov Slovencev, le 16 odstotkom pa primanjkuje časa za telovadbo, kar pomeni, da smo Slovenci med tistimi evropskimi narodi, ki telesne vadbe ne zanemarjajo. Enako na podlagi rezultatov raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije 2008 – Z zdravjem povezan vedenjski slog, potrjuje tudi poročilo CINDI, po katerem naj bi gibanju namenili 1 do 2 dneva tedensko, nekako 20 odstotkov Slovenk in Slovencev pa gibanju nameni tudi kak dan več.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na