Čeprav rezultati raziskave HBSC, ki jo je že tretjič zapored izvedel Inštitut za varovanje zdravja pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, kažejo, da 40 odstotkov mladostnikov nikoli ne poseže po alkoholu, pa je bilo vsaj dvakrat v življenju opitih okoli 18 odstotkov mladostnikov, vsaj enkrat tedensko pa alkohol pije 12 odstotkov mladostnikov. Delež 11- in 13-letnikov, ki nikoli ne posežejo po alkoholnih pijačah, je bil v letu 2010 večji kot leta 2006, vendar pa je bil nasprotno v letu 2010 večji delež 15-letnikov in posebej delež deklet, ki so bili v življenju opiti že vsaj dvakrat.
Raziskava je tudi pokazala, da so pitje alkohola, opijanje in redno pitje alkohola v večji meri prisotni pri fantih kot dekletih in pri starejših mladostnikih. Po podatkih raziskave HBSC iz leta 2006 se slovenski fantje v starosti 15 let uvrščajo nad povprečje držav članic EU tako po opijanju kot po pitju vsaj enkrat tedensko, medtem ko se dekleta uvrščajo pod povprečje.
Kako mladostnikom preprečiti pitje alkohola?
Med pomembne dejavnike, ki vplivajo na pitje alkohola pri mladostnikih, sodijo velika dostopnost alkohola in naklonjenost pitju alkohola v družbi ter tudi vpliv vrstnikov. ''V Sloveniji bi bilo potrebno zmanjšati dostopnost alkoholnih pijač, na primer z višjo ceno alkoholnih pijač, z določitvijo minimalne cene ali z uvedbo licenc za prodajo alkoholnih pijač, vendar je potrebno ob tem poskrbeti tudi za omejitev in ustrezen nadzor nad domačo in nelegalno proizvodnjo alkohola. Z Zakonom o omejevanju porabe alkohola je že nekoliko omejena krajevna in časovna dostopnost alkohola ter prepovedana prodaja alkohola mlajšim od 18 let. Poudariti pa velja, da so vsi ti ukrepi učinkoviti le, če se v državi nad njimi izvaja učinkovit nadzor,'' meni Katja Kovše.
Poleg tega imajo pri preprečevanju pitja alkohola pri mladostnikih pomembno vlogo tudi starši. ''Starši otrokom predstavljajo pomemben zgled – pitje alkohola pri starših in njihov odnos do alkohola ima namreč pomemben vpliv na pitje pri mladostnikih. Če so starši tolerantni do mladostnikovega pitja, bodo mladostniki pili več, če pa pokažejo neodobravanje in se z njimi pogovarjajo o posledicah, je verjetnost, da bodo mladostniki pili alkohol, manjša,'' pravi Katja Kovše in dodaja: ''Jasno opredeljena pravila v družini, spremljanje mladostnika s strani staršev in zanimanje za njegove aktivnosti ter povezanost družine so pomembni dejavniki, ki vplivajo na poznejši začetek pitja.''
Izvaja se nekaj primerov dobrih praks preprečevanja pitja alkohola pri mladostnikih
Obe sogovornici menita, da je za uspešno preprečevanje pitja alkohola pri mladostnikih potrebno ustvarjanje odgovornega odnosa do alkohola v družbi, kar zajema tako uvedbo ustreznih programov v šolsko okolje kot ukrepe, usmerjene v družino, skupnost in na področje politik. Po besedah Tadeje Hočevar je v Sloveniji že kar nekaj primerov dobrih praks na področju preprečevanja uporabe alkohola, med drugimi Model zdrav življenjski slog, ki ga koordinira IVZ, in v okviru katerega si strokovnjaki prizadevajo ustrezne vsebine s področja alkohola vnesti v šolski učni načrt. Primer dobre prakse je tudi projekt Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola (MOSA), ki na spletnem portalu (www.infomosa.si) združuje informacije o akterjih, raziskavah in preventivnih programih, ki se izvajajo v Sloveniji ter o aktualnih dogajanjih na tem področju, k aktivnemu sodelovanju pa spodbuja tudi splošno javnost.
IVZ je letos v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in območnimi zavodi za zdravstveno varstvo izvedel devet regijskih konferenc, namenjenih oblikovanju strategij in uvedbi ukrepov za zmanjševanje z alkoholom povezane škode na ravni skupnosti. Primer dobre prakse pa so tudi ukrepi, izvedeni na maturantski četvorki, pri katerih so letos že drugič zapored sodelovali ministrstvo za zdravje, IVZ in druge pristojne institucije ter organizatorji četvorke. Ukrepi so zajemali predhodno razdeljevanje letakov z informacijami o alkoholu šolam in dijakom, nadzor nad izvajanjem Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) v gostinskih lokalih in trgovinah, ulični preventivno-zabavni program, razdeljevanje brezalkoholnih pijač maturantom itn.
Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV