Vzroki za motnje spanja so najrazličnejši in poznamo več kot 90 različnih, pojasnjuje nevrologinja in nevrofiziologinja doc. dr. Leja Dolenc Grošelj iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Včasih je dovolj že, da si uredimo cikel spanja, da s sprostitvenimi tehnikami poskrbimo za odpravo nespečnosti in odpravimo zunanje dejavnike, ki motijo naš spanec. Lahko pa je vzrok bolj resen in je bolezenske narave. Takrat moramo obiskati zdravnika.

Kako naj ravna posameznik, ki meni, da trpi zaradi motenj spanja?

Bolnik najprej pride k osebnemu zdravniku, ki izključi druge možne vzroke. Oceni na primer, da motnja spanja ni recimo posledica jemanja nekaterih zdravil ali druge bolezni. Se pravi iščemo primarni vzrok. Če ne najdemo vzroka v telesu, iščemo druge možne vzroke, kot so stres, anksioznost, depresija in poskušamo zdraviti to. Če vzroka ne najdemo tudi tu, potem je lahko v samem spanju. Govorimo o različnih motoričnih fenomenih med spanjem, ki nas prebujajo in zaradi tega vodijo v moteno spanje. Takrat pa potrebujemo nočno poligrafsko snemanje, kar pomeni, da bolnik prespi v laboratoriju in vso noč snemamo različne fiziološke parametre.

Kot ste omenili, je vzrokov veliko, kateri pa je tisti najpogostejši, če govoriva o bolezenskih vzrokih?

V današnjem svetu so pogoste motnje dihanja med spanjem. Najpogosteje se pojavijo pri odraslih moških, čezmerno težkih, ki imajo recimo visok krvni pritisk in sladkorno bolezen. Ob debelosti so tako prisotne motnje dihanja v spanju, ki lahko privedejo celo do prenehanja dihanja, srčnega infarkta in možganske kapi med spanjem. To je tisto, kar trenutno najbolj ogroža našo populacijo.

Katere motnje so še nevarne?

Ena izmed njih je tudi kronična nespečnost, o kateri govorimo, ko traja več kot tri tedne in ima oseba težave tako ponoči kot preko dneva. Zaradi slabo prespane noči tako slabo funkcionira preko dneva in pri tem se najbolj bojimo prekomerne dnevne zaspanosti, ki vodi v nesreče na delovnem mestu, nesreče v prometu, nesreče doma. V Sloveniji na žalost epidemiološke študije, koliko je nespečnosti, nimamo. Vemo pa po drugih evropskih in svetovnih študijah, da poznamo do trideset odstotkov kronične nespečnosti in na žalost se v zadnjih letih globalno nespečnost še povečuje.

Kakšno je zdravljenje motenj spanja?

Z usmerjeno terapijo. Vedno se trudimo, da ne bi zdravili samo simptomov, torej da ne zdravimo samo nespečnosti z uspavali ali sedativi, ampak da iščemo vzrok in zdravimo etiološko – odpravljamo vzrok. Če je vzrok v neki motorični aktivnosti, ki se dogaja ponoči, s posebnimi zdravili zdravimo to in posledično se bolnik ne bo več zbujal in čez dan ne bo utrujen. Seveda pa vsi pacienti z nespečnostjo, ki je zelo pogosta, ne spadajo v laboratorij za motnje spanja in absolutno ne potrebujejo nočnega snemanja. Pri mnogih je dovolj le ambulantni pregled in laboratorijske preiskave: pregled ravni ščitničnih hormonov, slabokrvnosti in drugih možnih vzrokov – kaj na primer ljudje delajo narobe, da ne morejo zaspati ali pa da se zbujajo.

Kako velik faktor pri motnjah spanja je stres?

Stres je faktor predvsem pri nespečnosti, pri nespečnosti uspavanja, torej ko ne znamo puščati svojih problemov zunaj spalnice in se seveda zaradi tega težko uspavamo. Ta težava je v času krize pogosta.

Lahko vodi v kakšne večje težave?

Ljudje se vedno bojijo, kaj bo, če ne bom spal. Po navadi ne bo nič hujšega, če nekdo zaradi stresa ne bo spal, bojimo se predvsem, da zaradi tega ne bi šli ljudje v odvisnost od zdravil in še huje v odvisnost od alkohola. Ker se lahko zgodi, da se ljudje začnejo uspavati z alkoholom, mlajši recimo s kajenjem marihuane in seveda to vodi v odvisnost, ne odpravi pa težav, zaradi česar je do motenega spanja prišlo.

Kdaj zdravnik predpiše uspavalne tablete? So te varne za uporabo?

Uspavalna zdravila se prejema tri tedne, nikoli več, razen seveda v izjemnih primerih, če gre za nekega umirajočega bolnika, onkološke bolnike in se ne bomo bali odvisnosti. Sicer se pa bojimo, da bo bolnik odmerek zdravila povečeval ali mešal z drugimi zdravili, zaradi česar obstaja pravilo, da uspavalo predpišemo v najmanjši možni dozi za najkrajši možni čas. Kadar to ne gre, seveda individualno lahko rešujemo težavo, tako da zvišujemo dozo ali dodajamo zdravila. Vendar nekako pravilo je čim manj, čim krajše, ker bi dolgotrajno spali bolje brez zdravil.

Sicer pa uspavalne tablete predpišemo, če se težave ponavljajo. Če nekdo ne spi pred pomembnim dogodkom, na primer, noč pred izpitom, ne potrebujemo zdravil, če pa se nespečnost ponavlja in iz tega nastane začarani krog, ko več dni v tednu ne more zaspati in že obstaja anksioznosti in strah pred uspavanjem, takrat pa predpišemo uspavalo v nizkem odmerku za krajši čas.

Pogosteje pa pri dnevni utrujenosti ne gre za bolezenski vzrok, ampak le za posledico stresa ali nekaterih napak, ki jih delamo in motijo naš spanec. Več o tem si preberite v članku Ste čez dan nenehno utrujeni?

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na