Večina nas preko dneva ves čas hiti z opravka na opravek. Tako ni nenavadno, da se v naglici ne znamo umiriti niti v času kosila. A če hitro pogoltamo hrano, poleg obroka zaužijemo tudi veliko odvečnega zraka, ki povzroči napihnjenost. Ni pa problematičen le zrak v prebavnem traktu. ''Ko ješ v naglici, ne prežvečiš dobro hrane, zato v prebavni trakt padejo večji deli hrane, ki jih je težje prabaviti,'' je za ameriški ABC Health pojasnila newyorška nutricionistka Stephanie Middleberg. Še ena nevarnost hitrega prehranjevanja je, da izgubimo občutek, koliko hrane smo zaužili, zato pogosto pojemo preveč.

Namesto da jeste nekje na poti, si za svoj obrok vzemite vsaj 20 minut časa in pojejte počasi in v miru. Le na ta način bodo tudi možgani pravočasno zaznali, da ste siti, in opazili boste, da boste pojedli manjšo količino hrane.

Ne morete se znebiti svoje razvade s sladkimi gaziranimi pijačami

Mali mehurčki, ki so v gaziranih pijačah, povzročajo napihnjenost, pravi Middlebergova. Dietne gazirane pijače so še hujše, saj naša prebavila ne morejo prebaviti umetnih sladil. Če se res ne morete znebiti svoje razvade s sladkimi gaziranimi pijačami, potem ublažite učinek mehurčkov tako, da napitek nekaj časa pustite odprt ali da vanj dodate nekaj kock ledu.

Ohrovt uživate surov

Ohrovt je izjemno hranljiva zelenjava, ki vsebuje vrsto pomembnih vitaminov in mineralov. Kljub vsemu pa ta zdravilna zelenjava vsebuje tudi veliko vlaknin, ki jih je težko prebaviti, in neprebavljivih sladkorjev, imenovanih rafinoza. Tako lahko surov ohrovt privede do napihnjenosti in občutka tiščanja v prebavilih, pravi nutricistka Middleberg. Podoben učinek ima tudi brstični ohrovt in brokoli. A temu se lahko izognete na preprost način. ''Zmanjšajte napihnjenost tako, da jeste majhne količine ohrovta in da ga skuhate preden ga pojeste. Kuhate ga lahko na pari ali ga pečete,'' svetuje Middlebergova. Na ta način boste zaužili zdrave hranljive snovi, saj bo kuhanje zmehčalo vlaknine in zmanjšalo volumen zaužitega ohrovta. Na ta način bo lažje prebavljiv in bo povzročal manj neprijetnih težav.

Pojeste veliko pakirane hrane

Vnaprej pripravljena pakirana hrana vsebuje veliko soli, ki jo uporabljajo kot konzervans, s katerim podaljšujejo rok uporabnosti. Velike vsebnosti soli se dobro zavedamo, ko posežemo po čipsu ali krekerjih, nanjo pa pogosto pozabimo ob zapakirani hrani, kot so juhe, solatni prelivi, v naprej pripravljena hrana. A prekomerno uživanje soli zadržuje vodo v telesu in povzroča napihnjenost. Zato omejite uživanje slane hrane in vaši neprijetni simptomi se bodo izboljšali.

Namesto običajnih proizvodov izbirate dietne

Umetna sladila, kot ssta aspartam in suklaroza, so pogosto dodana izdelkom, kot so žvečilni gumiji, sladkarije, dietni napitki … A nizkokalorični izdelki prinašajo svoj davek. Čeprav so ta živila varna za uporabo, povzročajo napihnjenost. Umetna sladila sicer nimajo kalorij, a so težko prebavljiva, zato zastajajo v prebavilih in povzročajo neprijetne simptome. ''Pravzaprav je to povsem logično, saj umetna sladila ne vsebujejo ničesar, kar bi naš sistem prepoznal kot realno hrano. Znebite se umetnih sladil v vaši prehrani in hitro boste občutili izboljšanje,'' je pojasnila Middlebergova.

Ste velik ljubitelj fižola?

Vse vrste fižola, čičerika in leča so odličen vir visoko kakovostnih rastlinskih beljakovin, ki so izjemno zdravilne, a vsebujejo tudi ogljikove hidrate, ki so težko prebavljivi in povzročajo vetrove ter napihnjenost. Zaradi svojih zdravilnih učinkov jih ni dobro povsem izključiti iz prehane, je pa kljub vsemu pametno, da z njimi ne pretiravamo.

Žvečite žvečilni gumi

Žvečilni gumi ali gumijasti bonboni bodo vaša usta dobro zaposlili, saj jih boste dolgo žvečili. A na ta način lahko pogoltnete tudi veliko zraka, ki vodi do napihnjenosti. Namesto žvečilnih gumijev lahko svoj dah osvežite z rednim pitjem vode, ki bo spodbudila vašo presnovo in tako pomagala pri preprečevanju napihnjenosti. Gumijaste bombone pa si privoščite le občasno, saj tako ali tako niso preveč zdravi.

Večerjo jeste tik pred spanjem

Če si obično večerjo privoščite le uro ali dve pred spanjem, potem se lahko zjutraj zbudite s prebavnimi težavami. Ležanje in spanje upočasni prebavo, z velikim obrokom pa ima naš prebavni sistem kar nekaj dela. Da bi to preprečili, večje obroke uživajte vsaj štiri ure pred spanjem ali pa si nekaj ur pred spanjem privoščite le kakšen kos sadja, zelenjave ali jogurt.

Ne spreglejte simptomov alergije

Kljub vsej pozornosti, ki je posvečena alergijam na hrano, te večine ljudi ne prizadenejo. Nekateri ljudje so alergični na pšenico in ne morejo prebaviti glutena, zaradi česar se pojavijo prebavne težave in napihnjenost. Precej več ljudi pa se spopada s preobčutljivostno reakcijo na nekatera živila, ki lahko povzroči napihnjenost. Eno pogostih je mleko, ki ljudem z laktozno intoleranco prinaša precej težav po zaužitju. Laktozna intoleranca pomeni, da posamezniku primanjkuje encima laktaze, s katerim bi lahko prebavili mlečni sladkor lakotozo. Tako se laktoza zadržuje v debelem črevesju in povzroča težave, kot so vetrovi, napihnjenost, driska. Če po določeni hrani opazite, da se spopadate z neprijetnimi simptomi, ste morda bolj občutljivi nanjo. Z nekaj manjšimi prilagoditvami prehrane lahko težavo odpravite. Če ta ne izzveni, pa je potreben obisk zdravnika.