Uporabnost biotehničnih znanosti se kaže tako na področju prehrambne industrije kot tudi v kmetijstvu, medicini in farmaciji. Z genskim inženiringom se ustvarijo organizmi s točno določenimi lastnostmi. V gensko spremenjenih organizmih (GSO) je bil genski material spremenjen s postopki, ki potekajo drugače kot v naravi, torej ne s križanjem ali naravno rekombinacijo. Iz enega organizma lahko izbrane gene z uporabo sodobne tehnologije prenesejo na drugega, tudi če sta organizma različnih vrst. Rastlini, ki je na primer odporna na sušo, izolirajo gen, ki je odporen proti suši in ga vgradijo v drugo rastlino.

Vsekakor lahko rečemo, da je razvoj na področju bioznanosti in biotehnologije eden ključnih mejnikov 21. stoletja, ki tako ali drugače vpliva na človeško zdravje, življenjsko okolje ter ekonomske skrbi. Skozi zgodovino je človek dosegel določeno intergenetično navajenost na DNK različnih živil, s katerimi je prihajal v stik. Gre za dokaj počasen proces, ki bi, z uvajanjem velikih količin gensko spremenjenih živil, povzročil negativne vplive na človekovo zdravje. Žalostno pa je, da tega, kako uživanje GS rastlin učinkuje na človeško zdravje, ne preverjajo nikjer na svetu, zato ni najbolj jasno, kakšne so dolgoročne posledice vpliva GSO na organizem. Proizvajalci so tisti, ki imajo od GSO največ koristi, zato ne želijo negativnih rezultatov preiskav. Te so tako ali tako naročene iz njihove strani.

Znanstveniki opozarjajo

Z uživanjem GS hrane dobimo v telo veliko pesticidov, na katere naj bi organizem reagiral z alergijo. Zanimiv je podatek, da se je v obdobju 10 let proizvodnje GS rastlin število alergij podvojilo. Alergije izvajajo nove tehnične beljakovine, ki v prehranjevalni verigi niso nikoli obstajale in so telesu tuje. Še bolj zastrašujoče pa je dejstvo, da vse bolj narašča imunost na antibiotike, pri čemer naj bi veliko vlogo igrala ravno GS hrana, ki ji nekateri pripisujejo tudi krivdo za povečano tveganja za razvoj raka.

Veliko znanstvenikov trdi, da se pojavlja vse več primerov preobčutljivosti na posamezna živila, omenjajo pa tudi povečano pogostost celiakije. Hkrati opozarjajo, da obstaja nevarnost dolgoročno nepredvidljivih vplivov, v pridelavi živil in proizvodnji hrane naj bi se pojavljali novi alergeni in toksini, grozila pa naj bi tudi nevarnost novih virusov ter okužb in mutacij v človeških celicah. Neko japonsko podjetje je bilo celo odgovorno za smrt 37 ljudi in invalidnost 1500 ljudi, ker je z genskim inženiringom pospešilo in povečalo učinkovitost prehranskega dodatka triptofana ter hkrati znižalo stroške čiščenja.

Vpliv GSO na živali

Kmetje v Ameriki naj bi ugotovili, da krave raje jedo krmo brez GSO, saj naj bi imele, za razliko od človeka, za to naravni čut. Tiste krave, ki so jedle GSO, naj bi se spremenile, nekatere pa naj bi celo izgubile zmožnost razmnoževanja. Pri miših, ki so uživale GSO, so ugotovili, da so njihovi mladički manjši in da je njihova umrljivost večja. Prof. dr. Martina Bavec, predstojnica študijskega programa Ekološko kmetijstvo s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, pojasni: "Narejeno je bilo veliko raziskav neodvisnih strokovnih inštitucij na poskusnih živalih, ki so uživale gensko spremenjeno krmo. Pokazali so se številni negativni učinki, od alergij do sprememb na notranjih organih. Zanimivi pa sta tudi dve študiji, ena iz sosednje Avstrije, druga pa iz Rusije, ki sta pokazali, da je imela skupina živali, krmljenih z GS krmo, tudi po več generacijah, bistveno zmanjšano plodnost v primerjavi s kontrolno skupino, ki je uživala običajno krmo."

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na