V času recesije marsikdo v živilskih prodajalnah raje poseže po izdelkih, ki imajo rok uporabe še dan ali dva, saj so ti pogosto celo za polovico cenejši. Namesto da bi trgovci hrano metali stran, jo namreč raje prodajo po znižani ceni in dolgoletna praksa je pokazala, da gredo takšna živila za med, korist pa je obojestranska. S tem vsekakor ni nič narobe, še posebej, če pomislimo, da večkrat kupimo izdelek, ki ima rok uporabe le še en dan ali mu je ta celo pretekel, pa sploh ni znižan. Če na embalaži piše, da je živilo uporabno do določenega datuma, pa to še ne pomeni, da je po preteku tega dne za v smeti.

Ljudje pogosto zmotno mislijo, da morajo zavreči hrano, kateri je potekel rok, pa tudi če je bilo to včeraj, čeprav je morda še vedno užitna.

Pomembno je poudariti, da datum, natisnjen na embalaži, pomeni priporočen rok uporabe, do tega datuma se živila smejo prodajati. Veliko pa je odvisno od nas samih, ali hrano pravilno shranjujemo. Ta se lahko pokvari tudi, če ji še ni potekel rok, v primeru, da jo hranimo pri napačni temperaturi. Res pa je, da moramo biti veliko bolj previdni pri živilih, za katera je znano, da se hitro pokvarijo.

Katera živila se najhitreje pokvarijo?

Ljudje se najbolj bojimo živil, za katera je splošno znano, da so hitro pokvarljiva. Gre predvsem za sveže izdelke, kot so mleko, skuta, jajca, jogurt, sir ali majoneza ter meso in mesni izdelki. Konzervirana hrana, riž ali testenine so za razliko od svežih proizvodov užitni še kar nekaj časa po pretečenem roku. Mleko naj bi bilo užitno še teden dni po roku uporabe, če je embalaža zaprta in ga hranimo pri ustrezni temperaturi. Pa tudi kak dan pozneje je mleko še užitno, morda le ne bo več tako okusno, izgubilo pa bo tudi nekaj hranilnih vrednosti. Jajca v hladilniku zdržijo od tri do pet tednov, torej ni treba, da jih vržete stran, ko preteče rok, neodprta majoneza lahko v hladilniku zdrži še mesec dni po pretečenem roku, pa bo še vedno užitna.

Do dveh tednov po pretečenem roku bo užitna tudi skuta, medtem ko jogurt lahko mirno pojeste tudi teden dni po tem, ko mu je že pretekel rok uporabe, če ga boste le hranili v hladilniku. Zelo pozorni bodite pri mesu.
Perutnina v hladilniku zdrži do pet dni, pa je še vedno užitna, meso v kosih prav tako lahko hranite na hladnem od pet do šest dni, izdelke iz mletega mesa do dva dni, divjačino do dveh tednov, pri ribah in morskih sadežih pa pazite, da jih ne zadržujete v hladilniku več kot tri dni. Meso v zamrzovalniku bo zdržalo od šest mesecev do enega leta.

Da bodo živila ostala dlje časa sveža

Če sadja ne hranite v hladilniku, glejte, da bo čim dlje od sončne svetlobe. Najbolje je, da ostane v papirnati vrečki nekje na hladnem in temnem, tako bo najdlje ostalo sveže. Suhomesnati izdelki, če so dobro osušeni, lahko zelo dolgo trajajo. Če jih boste vakuumsko zapakirali, bodo ostali sveži dlje časa. Da bi sveže meso ohranili čim dlje užitno, je najbolje, da ga prelijete z oljem ali maščobo, še boljše pa je, da ga razrežete in naoljenega shranite v posodo, da zrak ne bo mogel priti v kontakt z njim. Tudi trde sire je najbolje hraniti v olju, ne boste verjeli, pri takem načinu shranjevanja bodo užitni par mesecev. Polmehke sire, ki se pokvarijo hitreje, pa je najbolje vakuumsko zapakirati. Za jajca pravijo, da bodo uporabna dlje časa, če jih boste premazali z voskom, saj tako zrak ne bo mogel prodirati skozi pore jajčne lupine.

Bodite pozorni tudi na to, da hrano shranjujete v čistih posodah in prostorih, daleč od škodljivih kemikalij. Tudi tisto, ki jo skuhate in jo želite shraniti za naslednji dan, najprej ohladite, nato pa jo dajte nekam na hladno. Nobene hrane ne smete hraniti na toplem ali pri sobni temperaturi, saj so takšne temperature idealne za hitro bohotenje bakterij.

Kaj vse lahko povzroči pokvarjena hrana?

Preden določeno živilo, za katerega niste prepričani, ali je še vedno užitno, daste v usta, ga najprej povohajte, preverite barvo ali prisotnost morebitne plesni. Če je ta plemenita, je v redu, sicer pa so plesni zdravju škodljive. Največkrat se pojavijo na žitih, sadju, zelenjavi in oreščkih, lahko pa tudi na sadnih sokovih. Ker za svoj obstoj potrebujejo kisik, se vedno pojavijo na površini hrane. Ob razmnoževanju tvorijo strupene toksine. Najpomembnejši mikotoksini so aflatoksini, ki so strupeni za jetra, ohratoksin A, ki je škodljiv za ledvice, fumonizin, ki je strupen za živčevje in pljuča ter patulin, ki slabi imunsko odpornost organizma. Večina mitoksinov je tudi potencialno nevarnih za razvoj rakavega obolenja. Slabost, bruhanje, drisko in ostale prebavne motnje prav tako lahko povzroči pokvarjena hrana, ki vsebuje škodljive bakterije. Da bi se izognili vsem nevšečnostim, pa je seveda najbolje uživati svežo hrano, ki ima tudi največ hranilnih vrednosti.