Vizita.si
S pulitzerjem nagrajeni novinar Michael Moss trdi, da je sveti gral prehrambene industrije kombinacija treh snovi: sol, sladkor in maščoba. Prav te namreč povzročajo pri ljudeh občutek blaženosti in tako spodbujajo potrošnjo nezdrave prehrane.

Zdravje

Šokantne skrivnosti prehranske industrije

K.B.
11. 03. 2013 10.33
28

S pulitzerjem nagrajeni novinar New York Timesa Michael Moss v svoji knjigi Sol, sladkor, maščoba: Kako prehranski giganti povzročajo zasvojenost? razkriva nekatere skrivnosti multinacionalnih prehranskih podjetij, ki z iskanjem ’točke blaženosti’ povzročajo vse večjo odvisnost od hrane in epidemijo debelosti.

S pulitzerjem nagrajeni novinar Michael Moss trdi, da je sveti gral prehrambene industrije kombinacija treh snovi: sol, sladkor in maščoba. Prav te namreč povzročajo pri ljudeh občutek blaženosti in tako spodbujajo potrošnjo nezdrave prehrane.
S pulitzerjem nagrajeni novinar Michael Moss trdi, da je sveti gral prehrambene industrije kombinacija treh snovi: sol, sladkor in maščoba. Prav te namreč povzročajo pri ljudeh občutek blaženosti in tako spodbujajo potrošnjo nezdrave prehrane.FOTO: iStockphoto
Michael Moss, ki je dobil za svoje delo Pulitzerjevo nagrado, je tri leta analiziral podatke za svojo knjigo Sol, sladkor, maščoba: Kako prehranski giganti povzročajo zasvojenost? in v njej natančno opisal skrite trike, ki jih uporablja prehranska industrija, da bi spodbudila porabo hrane. Od preoblikovanja fizične oblike soli do kemijske spremembe sladkorja in skrivnost o tem, zakaj čips ob ugrizu ustvari tako privlačen zvok hrustanja. Po pogovoru s predstavniki, znanstveniki in tehnologi največjih multinacionalnih prehrambenih podjetij, je odkril tudi, da je bistvo korporativnih strategij v kombinaciji soli, sladkorja in maščob.
Čokolada v nosečnosti - 2
Čokolada v nosečnosti - 2 FOTO: iStockphoto
Kot pojasnjuje, ta podjetja celo uporabljajo magnetnoresonančno slikanje možganov, da bi preučili, kakšen vpliv ima hrana na možgane in na občutke posameznika. Slikanje namreč pokaže, kateri del možganov je aktiven in kako aktiven je ob uživanju različne hrane. Tako so ugotovili, da sladkor na možgane deluje podobno kot kokain. Cilj proizvajalcev industrijske hrane je ustvariti popolno razmerje med hrano in občutkom sreče posameznika, ki ga hrana povzroča. Po njegovem je na ta način prehrambena industrija postala obsedena z iskanjem ’točke blaženosti’ ob uživanju hrane.

Da bi ugotovili pravo razmerje sladkorja v hrani, ki povzroča občutke blaženosti, so opravili tudi številne ankete med kupci in ugotovili, da je ta odvisen tudi od kulturoloških in demografskih posebnosti trga. Tako je lahko točka blaženosti na različnih območjih drugačna. Prebivalci na jugu Kitajske imajo na primer občutljivejša čutila za sladko kot tisti na severu, zato na podlagi teh raziskav prilagajajo količino sladkorja v živilih na različnih trgih. Ugotovili so tudi, da se točka blaženosti razlikuje še glede na starost potrošnikov. Pri otrocih se tako pojavi ob 36 odstotkih sladkorja v hrani, kar je trikrat večja količina kot pri večini odraslih.

Strategija ustvarjanja odvisnosti

Proizvajalci, ki najbolje zadenejo točko blaženosti svojih potrošnikov, ustvarjajo največji profit. Cena tega pa je vse večja odvisnost od nezdrave hrane in s tem epidemija debelosti. Moss namreč trdi, da so ugotovili, da podobno kot sladkor delujejo tudi sol in maščobe. Trojica teh okusov pa prinaša še večji učinek. ’’Brez soli krekerji izgubijo svoj čar, podobno je tudi pri drugih proizvodih, kot so juhe, meso, kruh. Če tem proizvodom odvzamete malo soli, sladkorja in maščobe, ne ostane nič. In še huje, takrat okušate le rezultate industrijsko predelane hrane, ki ima grenak, trpek in kovinski okus,’’ v svoji knjigi piše avtor in doda, da namesto da bi svojim proizvodom izboljšali okus, raje tega izničijo s pomočjo sladkorja, soli in maščob, saj je ta strategija veliko cenejša.

Debelost
Debelost FOTO: iStockphoto

Moss trdi tudi, da znanstveniki spreminjajo obliko soli in maščob v živilih, da bi prinašale večje užitke. Tako svetovni dobavitelj soli ameriško podjetje Cargill sol zdrobi v fini prah, da bi bil njen učinek takojšnji ob vstopu v usta, kar omogoča, da je čips postal veliko bolj privlačen kot pred 20 leti. Poleg tega so nevroznanstveniki ugotovili, da je užitek odvisen tudi od tega, kako živilo občutimo v ustih. Maščobe občutimo s pomočjo trigeminalnega živca, ki se nahaja nad in za usti in pošilja možganom informacije o maščobah. Boljša in močnejša, kot je ta izkušnja, večjo željo ima naše telo po tem živilu.

Nevarne oblike sladkorja

Spreminja se tudi sladkor. Ne samo da se uporabljajo pospeševalci sladkosti, ampak se uporablja tudi fruktoza, ki jo kristalizirajo v aditiv in s tem sladkajo živila, ki imajo naravno nizko raven sladkorja. Znanstveniki so tako vse bolj zaskrbljeni nad zdravstvenim učinkom fruktoze, saj telo drugače predeluje sirup fruktoze kot naravni sladkor. Jetra so pod večjo obremenitvijo, kar ustvarja niz težav, kot so povečane vrednosti maščob v krvi, ki so povezane s srčno-žilnimi boleznimi. Tak sladkor se uporablja v sladkarijah, jogurtih, sladoledih, energijskih napitkih in keksih nekaterih proizvajalcev.

Sol, sladkor in maščobe škodujejo zdravju

Številne zdravstvene študije so dokazale škodljive učinke soli, maščob in sladkorja. Čezmeren vnos soli je povezan z visokim krvnim tlakom in srčno-žilnimi boleznimi, ki veljajo za glavni krivec vseh smrti tudi v Sloveniji. Preveč maščob in sladkorja je povezano z debelostjo, sladkorno boleznijo in sorodnimi epidemijami. Moss trdi, da so se vodilni enajstih največjih živilskih podjetij v ZDA leta 1999 srečali na tajnem sestanku in so razpravljali o morebitnih spremembah receptov in strategijah, da se ne bi nadaljevala epidemija debelosti, a so na koncu odločili, da ne bodo ukrepali. Poleg tega trdi, da so proizvajalci pod vplivom pritiska javnosti in zdravstvenih predpisov morali zmanjšati količino ene od treh ključnih sestavin, a pri tem pogosto dvignejo raven drugih dveh sestavin, da ne bi izničili učinka privlačnosti živil. Tako imajo proizvodi z oznako ’manj soli’ verjetno višjo vsebnost sladkorja in maščob.

Moss svetuje, da se izogibate industrijsko predelani hrani in živilom, ki vsebujejo veliko soli, sladkorja in maščob, uživate pa čim bolj naravno in nepredelano hrano. Kot pravi, se tega recepta za zdrav način življenja držijo tudi vodilni menedžerji živilske industrije, ki se teh nevarnosti dobro zavedajo.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (28)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 650