Vizita.si
S pulitzerjem nagrajeni novinar Michael Moss trdi, da je sveti gral prehrambene industrije kombinacija treh snovi: sol, sladkor in maščoba. Prav te namreč povzročajo pri ljudeh občutek blaženosti in tako spodbujajo potrošnjo nezdrave prehrane.
Zdravje

Šokantne skrivnosti prehranske industrije

K.B.
11. 03. 2013 10.33
28

S pulitzerjem nagrajeni novinar New York Timesa Michael Moss v svoji knjigi Sol, sladkor, maščoba: Kako prehranski giganti povzročajo zasvojenost? razkriva nekatere skrivnosti multinacionalnih prehranskih podjetij, ki z iskanjem ’točke blaženosti’ povzročajo vse večjo odvisnost od hrane in epidemijo debelosti.

S pulitzerjem nagrajeni novinar Michael Moss trdi, da je sveti gral prehrambene industrije kombinacija treh snovi: sol, sladkor in maščoba. Prav te namreč povzročajo pri ljudeh občutek blaženosti in tako spodbujajo potrošnjo nezdrave prehrane.
S pulitzerjem nagrajeni novinar Michael Moss trdi, da je sveti gral prehrambene industrije kombinacija treh snovi: sol, sladkor in maščoba. Prav te namreč povzročajo pri ljudeh občutek blaženosti in tako spodbujajo potrošnjo nezdrave prehrane.FOTO: iStockphoto
Michael Moss, ki je dobil za svoje delo Pulitzerjevo nagrado, je tri leta analiziral podatke za svojo knjigo Sol, sladkor, maščoba: Kako prehranski giganti povzročajo zasvojenost? in v njej natančno opisal skrite trike, ki jih uporablja prehranska industrija, da bi spodbudila porabo hrane. Od preoblikovanja fizične oblike soli do kemijske spremembe sladkorja in skrivnost o tem, zakaj čips ob ugrizu ustvari tako privlačen zvok hrustanja. Po pogovoru s predstavniki, znanstveniki in tehnologi največjih multinacionalnih prehrambenih podjetij, je odkril tudi, da je bistvo korporativnih strategij v kombinaciji soli, sladkorja in maščob.
Čokolada v nosečnosti - 2
Čokolada v nosečnosti - 2 FOTO: iStockphoto
Kot pojasnjuje, ta podjetja celo uporabljajo magnetnoresonančno slikanje možganov, da bi preučili, kakšen vpliv ima hrana na možgane in na občutke posameznika. Slikanje namreč pokaže, kateri del možganov je aktiven in kako aktiven je ob uživanju različne hrane. Tako so ugotovili, da sladkor na možgane deluje podobno kot kokain. Cilj proizvajalcev industrijske hrane je ustvariti popolno razmerje med hrano in občutkom sreče posameznika, ki ga hrana povzroča. Po njegovem je na ta način prehrambena industrija postala obsedena z iskanjem ’točke blaženosti’ ob uživanju hrane.

Da bi ugotovili pravo razmerje sladkorja v hrani, ki povzroča občutke blaženosti, so opravili tudi številne ankete med kupci in ugotovili, da je ta odvisen tudi od kulturoloških in demografskih posebnosti trga. Tako je lahko točka blaženosti na različnih območjih drugačna. Prebivalci na jugu Kitajske imajo na primer občutljivejša čutila za sladko kot tisti na severu, zato na podlagi teh raziskav prilagajajo količino sladkorja v živilih na različnih trgih. Ugotovili so tudi, da se točka blaženosti razlikuje še glede na starost potrošnikov. Pri otrocih se tako pojavi ob 36 odstotkih sladkorja v hrani, kar je trikrat večja količina kot pri večini odraslih.

Strategija ustvarjanja odvisnosti

Proizvajalci, ki najbolje zadenejo točko blaženosti svojih potrošnikov, ustvarjajo največji profit. Cena tega pa je vse večja odvisnost od nezdrave hrane in s tem epidemija debelosti. Moss namreč trdi, da so ugotovili, da podobno kot sladkor delujejo tudi sol in maščobe. Trojica teh okusov pa prinaša še večji učinek. ’’Brez soli krekerji izgubijo svoj čar, podobno je tudi pri drugih proizvodih, kot so juhe, meso, kruh. Če tem proizvodom odvzamete malo soli, sladkorja in maščobe, ne ostane nič. In še huje, takrat okušate le rezultate industrijsko predelane hrane, ki ima grenak, trpek in kovinski okus,’’ v svoji knjigi piše avtor in doda, da namesto da bi svojim proizvodom izboljšali okus, raje tega izničijo s pomočjo sladkorja, soli in maščob, saj je ta strategija veliko cenejša.

Debelost
Debelost FOTO: iStockphoto

Moss trdi tudi, da znanstveniki spreminjajo obliko soli in maščob v živilih, da bi prinašale večje užitke. Tako svetovni dobavitelj soli ameriško podjetje Cargill sol zdrobi v fini prah, da bi bil njen učinek takojšnji ob vstopu v usta, kar omogoča, da je čips postal veliko bolj privlačen kot pred 20 leti. Poleg tega so nevroznanstveniki ugotovili, da je užitek odvisen tudi od tega, kako živilo občutimo v ustih. Maščobe občutimo s pomočjo trigeminalnega živca, ki se nahaja nad in za usti in pošilja možganom informacije o maščobah. Boljša in močnejša, kot je ta izkušnja, večjo željo ima naše telo po tem živilu.

Nevarne oblike sladkorja

Spreminja se tudi sladkor. Ne samo da se uporabljajo pospeševalci sladkosti, ampak se uporablja tudi fruktoza, ki jo kristalizirajo v aditiv in s tem sladkajo živila, ki imajo naravno nizko raven sladkorja. Znanstveniki so tako vse bolj zaskrbljeni nad zdravstvenim učinkom fruktoze, saj telo drugače predeluje sirup fruktoze kot naravni sladkor. Jetra so pod večjo obremenitvijo, kar ustvarja niz težav, kot so povečane vrednosti maščob v krvi, ki so povezane s srčno-žilnimi boleznimi. Tak sladkor se uporablja v sladkarijah, jogurtih, sladoledih, energijskih napitkih in keksih nekaterih proizvajalcev.

Sol, sladkor in maščobe škodujejo zdravju

Številne zdravstvene študije so dokazale škodljive učinke soli, maščob in sladkorja. Čezmeren vnos soli je povezan z visokim krvnim tlakom in srčno-žilnimi boleznimi, ki veljajo za glavni krivec vseh smrti tudi v Sloveniji. Preveč maščob in sladkorja je povezano z debelostjo, sladkorno boleznijo in sorodnimi epidemijami. Moss trdi, da so se vodilni enajstih največjih živilskih podjetij v ZDA leta 1999 srečali na tajnem sestanku in so razpravljali o morebitnih spremembah receptov in strategijah, da se ne bi nadaljevala epidemija debelosti, a so na koncu odločili, da ne bodo ukrepali. Poleg tega trdi, da so proizvajalci pod vplivom pritiska javnosti in zdravstvenih predpisov morali zmanjšati količino ene od treh ključnih sestavin, a pri tem pogosto dvignejo raven drugih dveh sestavin, da ne bi izničili učinka privlačnosti živil. Tako imajo proizvodi z oznako ’manj soli’ verjetno višjo vsebnost sladkorja in maščob.

Moss svetuje, da se izogibate industrijsko predelani hrani in živilom, ki vsebujejo veliko soli, sladkorja in maščob, uživate pa čim bolj naravno in nepredelano hrano. Kot pravi, se tega recepta za zdrav način življenja držijo tudi vodilni menedžerji živilske industrije, ki se teh nevarnosti dobro zavedajo.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na

KOMENTARJI (28)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Umiranje na obroke ...
Že dalj časa znano. Čudim se da jih tako ogromno tega ne ve.
jest sem bral nekje da je zdej zdravo pit katolite in anolite ,,, pa supr živila ,,,, in sem probu 2 supr živila da sem letu bruhat na skret nikdar nikol več ,,, jem tisto meso pa zelenjavo ki jo pridelam doma pa hruh doma spečm
spet naslov šokantno...za vas je res vsaka stvar tragična in šokantna...
tolk težko sem kliknu na ta link, ker je naslov vseboval to besedo..a nažalost je beseda prehrana bila tokrat močnejša
Jaz vsem svetujem da začnete že pri tem, da namesto teh sladkih sokov pijete vodo. Že ko gledam svojo mamo ko pripravlja sok iz bezega, ki naj bi bil zdrav, ker je domač, mi je zraven slabo, ker je treba notri dati ogromne količine sladkorja... Na žalost jih še večina vedno ne ve, da so prav sokovi tisti, ki najbolj redijo in zastrupljajo telo s sladkorjem.
moj oče vedno reče: en trenutek v ustih, celo življenje na bokih. in vedno si postavi vprašanje: kaj bolj odgovarja mojemu telesu (in NE mojim brbončicam/egu)... solata ali pohano? tortica ali sadje? sok ali voda? simpl ko pasulj... če se držiš tega... nimaš kaj zgubiti in se ne zrediti :)
Dandanes tudi solata, sadje in ne voda niso več zdravi :(
bravo tati :)
res je da tut solata, sadje in voda niso več kar so bili..še vedno pa je bolje to kot čipsi, sladkarije ali pa karkoli instant iz trgovine :S prov fajn je če maš doma vsaj malo vrta da si lahko pridelaš kej tudi sam...
Bolje 90 let živeti dobro kot 100 slabo.
Kar misli si, da jih bo 90, hehe...
Zdej, vprašanje pa vedno obstaja, ali boljše živi nekdo, ki je normalno hrano in je redno športno aktiven, ali pa nekdo, ki je industrijsko predelano hrano in je zaležan. Odgovora verjetno ne more dat nekdo, ki pozna samo slednjo opcijo. Že po sami logiki pa tudi tisti, ki pozna samo prvo, ne. Kdo bo torej razsodnik? Zdravniki, ki naj enostavno preštejejo, kdo jim hodi bolj jamrat?
Loh pa jaz povem, ki izmenično počnem oboje :) Na noben način ne gre kvalitete življenja enačiti z užitkom ob junk food-u in zasedenosti. Sama se počutim precej bolje, ko jem kvalitetno neprocesirano hrano in sem nasploh aktivna, tudi izgledam precej bolje. Če pa komu paše sedet, jest in narazen lest in mu to predstavlja kvaliteto pa naj bo tako.
"Sama se počutim precej bolje, ko jem kvalitetno neprocesirano hrano" .. placebo talks ;)
Seveda, junk food ne more vplivati na počutje ane.
Predpriprava na podražitev sladkorja. Država skrbi za naše zdravje zato bo sladkor in sladke pijače drastično podražila.
Ma naj! Ampak naj tudi cene zelenjavi in sadju zniža!
Saj jih bo. Nazadnje bo subvencionirala madžarske, italijanske, turške, alžirske, kitajske plantaže in trgovce, da bodo lažje kupili kemijo za zalivanje in prepariranje sadja in zelenjave od kali do konca transporta. Ker, cenejša in lažja je njihova obdelava in prodaja tu, cenejše stvari lahko mi dobimo v Šparu, Tušu in na tržnici.
Ja, in gre vse takole naprej v začaranem krogu...
opet ŠOKOVI...ja ja...24ur.shock....
Šok je v ZD.
Ne bomo živeli večno, Gunnar, živeli pa bomo dlje in bolje. In ne bomo poskusni zajčki za industrijo umetne hrane, ki nas zastruplja. Ker zdaj smo namreč samo to: poskusni zajčki - ali laboratorijske podgane, če ti tako bolj ustreza - za največji kemični eksperiment na planetu: koliko časa lahko človek preživi z vsemi temi strupi v sebi. Vse strupe pa dodajajo samo zaradi svoje profita. Pokradli so že skoraj vse, kar je na planetu vrednega, mi pa - zabubljeni v svoje male vsakdanje "problemčke" (ki v resnici niso pomembni) pozabljamo, da je bilo to naše in da tega ne bi smeli dopustiti. Naše zdravje so si že prisvojili. Prepovedujejo sonce, češ da je nevarno, v resnici je pa vir življenja in smo bili milijone let goli in bodi na soncu, pa nam ni bilo hudega. Tudi zelišča so že pokradena, prepovedana, patentirana. (Ampak cigarete, te so pa dovoljene ... Pa vsa ta strupena hrana in kozmetika tudi). Naslednja je voda ... zrak ... kaj še? In prav na take, kot si ti, Gunnar, se ta banda najbolj zanaša. Vedno se bo našel nekdo, ki bo zamahnil z roko in rekel, ah saj to je pa brez veze. In kup takih, ki mu bodo še preradi sledili.
S tem člankom ste se na Viziti odkupili pri meni za vse ono sranje iz angleških tabloidov. Že dolgo časa me muči, kaj daje v hrano in pijačo ta hudičeva industrija, da razne "posebne", ne moreš nehat jest in da si po Coca Coli še bolj žejen. Čudno se mi zdi, da ti kapitalistični peklenščki, niso s svojim vsemogočim vplivom, preprečili, da dobi Pulitzerja. Zaradi dobička so naredili pol USA nesposobnih za delo, letno pa ubijejo več ljudi kot vse ameriške vojne od 45. do danes.
Ne .., še bolj si žejen.,
zanimiv članek ampak vseeno, če se to ukine še vedno ne bomo živeli večno.
Ja, ampak bomo živeli bolje? Zgolj zaradi tega najbrž ne (znajo pa pasti stroški za zdravstvo). Verjetno pa ni največji problem industrijske prehrambene industrije in njihovega marketinga, hrana sama. Največji problem je poškodba uma, ki ga stori njihov marketing. Slog prehranjevanja je v bistvu slog življenja. In interes teh proizvajalcev ni to, da bi mi jedli dobro. Gre se za prenažiranje in čim večjo potrošnjo, ne za uživati življenje in živeti dobro.
Dokaj dober članek.
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1080