Sončni žarki so pomemben dejavnik staranja kože. Pravzaprav od zunanjih dejavnikov staranja kože štejemo, da so ultravijolični žarki – in sicer predvsem UVA žarki, manj UVB – zadolženi za približno 98 odstotkov staranja kože zaradi zunanjih dejavnikov. Namreč z leti, ko sončni žarki 'bombardirajo' našo kožo, pride do poškodb kože. Predvsem UVA žarki globoko prodirajo v kožo, praktično lahko prodrejo do polovice dermisa, kar je zelo globoko, in na tej svoji poti poškodujejo celice oziroma procese v celicah. Poškodujejo celice v povrhnjici, te se potem nekoliko spremenijo, koža pa je zaradi tega bolj občutljiva, hitreje se poškoduje, je bolj suha, te celice proizvajajo manj maščobe, kasneje se koža slabše celi.

Kateri ljudje so bolj občutljivi na sonce oziroma so bolj nagnjeni k opeklinam?

Na sonce so bolj občutljivi ljudje, ki imajo slabšo tvorbo pigmenta. Vendar pa svetlopolti ljudje vedo, da jih bo hitro opeklo in se zato raje izogibajo sončnim žarkom. Tisti pa, ki so tako imenovani fototip 3 – to nas je večina Slovencev, ki v primeru, da malo pazimo na sonce, ne bomo pordeli, ampak bomo dobili rjavo barvo – dobijo neki lažni občutek zaščite, češ zdaj se nam pa ne more nič več zgoditi in smo potem ure in ure na soncu.

Ena od posledic čezmernega izpostavljanja močnim sončnim žarkom so tudi alergije na sonce. Kako pogoste so in za kaj sploh gre pri alergijah na sonce?

Pri izpostavljanju sončnim žarkom pogosto vidimo spremembe na koži. Prave alergije, tako kot jih definiramo dermatologi, so zelo zelo redke. Zelo pogosto pa vidimo zelo različne reakcije na sončne žarke, za katere pa ljudje kar laično rečejo, da imajo alergijo. A mehanizmi oziroma načini, ki sprožijo te reakcije na koži, so različni in posledično je tudi zdravljenje oziroma preprečevanje tega različno.

Za kakšne reakcije sploh gre? Kaj točno jih povzroči oziroma kaj se zgodi s kožo, da tako reagira na sonce?

Na eni strani imamo reakcije, ki nastanejo zaradi nekih imunoloških mehanizmov, in se to običajno klasično kaže tako, da se začnejo spremembe pojavljati ob prvem izpostavljanju sončnim žarkom. Ko gre na primer nekdo prvič na sonce – lahko že na prvo spomladansko sonce, vsekakor pa prvič v poletnem času – se pojavijo spremembe. Včasih so to drobne bunkice, včasih so to lise, včasih kot nekim mehurčkom podobne spremembe, ki pogosto srbijo, a kasneje, med poletjem, to izgine. Takšno reakcijo imenujemo polimorfna svetlobna erupcija in je ena najpogostejših. Najpogosteje pa gre pri pacientih, ki pridejo k meni in rečejo, da imajo alergijo, za tako imenovane akne majorka, kjer gre za neko preobčutljivostno reakcijo na UV-žarke, ki spremenijo imunski sistem in pride do reakcije. Te se ponavljajo toliko, kot smo na soncu – ko gremo na sonce, dobimo reakcijo, če nismo na soncu, se reakcija umiri. Potem pa so zelo pogoste tudi spremembe, ki jih vidimo pri pacientih, ki jemljejo določena zdravila. Nekatera zdravila, na primer nekatera zdravila za odvajanje vode in celo nekatere vrste kontracepcijskih tablet, so tako imenovano fotosenzibilizatorji. Namreč te kemične substance pod vplivom sončnih žarkov spremenijo svojo kemično strukturo in naredijo neko reakcijo na koži, ki je lahko alergijska ali pa nealergijska. Pa tudi nekatere vrste rastlin lahko, če jih pojemo ali pa če smo z njimi v stiku, če se jih dotikamo – na primer peteršilj ali paradižnik sta takšna – in gremo potem na sonce, povzročijo neko sončno reakcijo.

Kako se takšne reakcije na sonce zdravijo?

Predvsem je pomembna predpriprava. Mi lahko nekatere reakcije ali alergije pripravimo do tega, da se v poletnem času ne sprožijo, ampak je treba s to predpripravo začeti že v zimskem času. Sicer pa običajno naredimo testiranje, da ugotovimo, na katero dolžino UV-žarkov reagira koža. Ali naredimo testiranje z UVA žarki pa UVB žarki, druga možnost je, da pacienta pred tem z določeno dolžino v majhnih odmerkih obsevamo, da nekako kožo pripravimo. Lahko pa seveda dajemo tudi določena zdravila, za katera vemo, da zmanjšajo verjetnost pojavljanja takih reakcij. Ko pa pride do reakcije, pa seveda zdravimo reakcijo, če je potrebno. Ampak glavna terapija je, da se ne izpostavljamo soncu.

Vendar ne reklamiramo tega, da bi se ljudje zdaj zaradi strahu pred soncem vedli kot neki 'vampirji', kajti sončni žarki so pomembni za naše dobro počutje, tudi za tvorbo vitamina D. Tako ne želimo, da bi šli ljudje v drugo skrajnost. Kajti naša koža je pripravljena na neko manjšo količino sončnih žarkov, naši koži ne bo nič hudega, ni pa primerna, da bi ure ležali na soncu in se sončili ali pa da bi ure in ure delali ali se športno udejstvovali na žgočem soncu.

Kako se torej zaščititi pred soncem?

Pomembna zaščita pred soncem je predvsem naše obnašanje, torej da ne gremo na sonce ležat zato, da bomo rjavi. Na primer če smo aktivni, če se športno udejstvujemo, če delamo kje na prostem, na primer na vrtu, da se v tem primeru zaščitimo. Druga stopnja zaščite so oblačila – primerno se oblečemo, uporabimo klobuk. In uporaba zaščitnih krem je pravzaprav zadnja na vrsti. Če se res ne moremo drugače zaščititi, če se ne moremo izogniti sončnim žarkom, če se ne moremo primerno obleči, šele potem uporabimo zaščitne kreme.

Kako visok zaščitni faktor kreme pa uporabiti?

Testi so pokazali, da si ljudje nanesemo premalo zaščitnega sredstva na kožo. Če si torej nekdo nanese na kožo zaščitni faktor 15 in ga nanese premalo, ga dejansko razredči in tisti zaščitni faktor je bil tako bistveno nižji, mogoče celo samo 5. Zaradi tega raje svetujemo pacientom uporabo višjih zaščitnih faktorjev, a kljub temu, če na primer vi uporabljate faktor 50 in si kremo namažete bolj na tanko, je dosežena zaščita mogoče samo 15. Če tako vi uporabite zaščitni faktor 15 in ga dovolj na debelo namažete, je potem enako učinkovit kot na tanko namazan faktor 50.

Kako pogosto naj obnavljamo nanos kreme, ki ščiti pred UV-žarki?

Odvisno, katere vrste kreme uporabljamo. Ena skupina so takšna inertna sredstva – to so običajno takšni trdni delci, ki so kot neka  zrcalca na površini kože, ostanejo čisto na površini kože in odbijajo žarke. Te kreme svetujemo tistim, ki na kožo nočejo nanašati kakšnih kemičnih substanc, delujejo takoj, torej se z njimi namažemo, tik preden gremo na sonce, vendar pa se sperejo z znojem, s kopanjem oziroma vodo, zato jih moramo potem ponovno nanesti na kožo. Druga skupina pa so kreme s kemičnimi filtri, ki gredo v povrhnjico in tam tudi ostanejo. Takšno kremo običajno nanesemo 10 ali 15 minut, preden gremo na sonce, in vsaki dve uri spet ponovimo nanos. Ti filtri imajo to prednost, da ostanejo v koži, tudi če se znojite ali če se greste kopat, porablja pa se zaradi UV-žarkov, zato ga je treba čez dve uri ponovno namazati. Treba pa je vedeti, da nobena krema ne bo nudila 100-odstotne zaščite. Tudi če se še tako skrbno mažemo in smo hkrati nenehno izpostavljeni sončnim žarkom, bo po določenem času, na primer po dveh urah, kljub temu določena količina žarkov prodrla v našo kožo in bo prišlo do reakcije, kar bomo običajno videli kot tvorbo pigmentacije, torej bomo porjaveli.