Iz zgodovine je namreč znano, da je skoraj vsaka kultura na svetu pripisovala srcu veliko večjo vlogo v človeškem sistemu in so ga povezovali z izvirom modrosti, poduhovljenosti in čustev.

Raziskave, ki potekajo nekaj zadnjih desetletij, pa so začele dokazovati, da so lahko ta zgodovinska pripisovanja srcu veliko več, kot samo metaforična. Ta raziskovanja so vodila znanstvenike, da še enkrat preučijo in razširijo razumevanje čudovite vloge srca na naše delovanje.

Srce je inteligentni sistem

Nevro-kardiolog so odkrili, da je srce sestavljeno iz lastne mreže živcev, ki je tako prefinjena, da si zasluži ime »srčni možgani«. Ta mreža vsebuje več kot 40.000 živčnih celih, in ravno ti »majhni možgani« dajo srcu sposobnost, da neodvisno in samostojno čuti, obdeluje informacije, sprejema odločitve in ima tudi zmožnost učenja in pomnjenja.

Srce prestavlja tudi hormonsko žlezo, ki proizvaja in pošilja v celoten organizem številne hormone in živčne signale, ki zelo temeljito vplivajo na delovanje možganov in ostalih funkcij v telesu. Med hormoni, ki jih proizvaja srce je tudi oxytocin, ki je splošno znan kot hormon ljubezni, nežnosti in topline. Ta hormon ublaži bolečino in zavira delovanje stresnega hormona kortizola. Pospešuje nastanek belih krvničk, uničuje infekte in je pomemben za hitrejše celjenje vnetij ali ran.

Amplituda elektromagnetnega valovanja srca je 40 – 60 krat večja od amplitude elektromagnetnega valovanja, ki ga oddajajo možgani. Obstajajo jasni dokazi do katerih je prišel inštitut HeartMath v Kaliforniji, da ima informacija, ki se pojavi v srčnem polju vitalno vlogo pri sinhroniziranosti celotnega organizma in da lahko le ta vpliva tudi na ostale ljudi okoli nas. Moč te amplitude je glavni razlog zakaj imamo ljudje, ko počnemo stvari, ki jih imamo radi veliko več energije, manj nam je potrebno spati, jesti, ipd.

Ritem srca

Skoraj vsakdo izmed nas si je že kdaj izmeril povprečni srčni utrip na minuto (ali pa so mu ga izmerili zdravniki). Dejstvo pa je, da se pri takšni posplošitvi srčnih utripov spregledajo spremembe, ki se dogajajo med posameznimi utripi.

Ritem srca se med srčnimi utripi nenehno spreminja. Temu spreminjanju ritma pravimo spremenljivost srčnega ritma (ang. »heart rate variability (HRV)). Znanstveniki in zdravniki so mnenja, da je spremenljivost srčnega ritma zelo pomemben pokazatelj našega zdravja in naše sposobnosti delovanja.

Popolnoma naravna sprememba v srčnem ritmu je rezultat medsebojnega sodelovanja dveh vej avtonomnega živčnega sistema, in sicer simpatičnega ter parasimpatičnega. Simpatični živčni sistem deluje tako, da povečuje srčni ritem, medtem ko ga parasimpatični zmanjšuje. Analiza sprememb srčnega ritma tako služi tudi kot odraz ravnotežja avtonomnega živčnega sistema.

Kaj vpliva na srčni ritem?

Obstaja veliko faktorjev, ki vplivajo na delovanje avtonomnega živčnega sistema in potemtakem tudi na spremembe v srčnem ritmu. Nekateri izmed teh faktorjev so vzorec dihanja, telesna aktivnost in tudi naše misli. Raziskave inštituta HeartMath so pokazale, da predstavljajo naši občutki in čustva enega izmed najmočnejših faktorjev, ki vpliva na spremembo v našem srčnem ritmu.

V splošnem, ko doživljamo čustveni stres in smo pod občutki jeze, frustracij in strahu, se to odraža na vzorcu srčnega ritma, ki postane nepravilen in nestalen. Oblika takšnega srčnega ritma izgleda kot niz neenakih, nazobčastih konic. Znanstveniki pravijo takšnemu stanju nekoherentni vzorec srčnega ritma.

Fiziološko takšen vzorec kaže, da signali, ki jih proizvajata dve veji avtonomnega živčnega sistema (simpatična in parasimpatična) niso usklajeni med seboj.

To je tako, kot če bi vozili avto z eno nogo na pedalu za dodajanje hitrosti (simpatični živčni sistem) in istočasno z drugo nogo na pedalu za zmanjšanje hitrosti (parasimpatični živčni sistem). To povzroča sunkovito vožnjo, porabi se več goriva in ni dobro za avto.

Ravno tako lahko nekoherentni vzorec naše fiziološke aktivnosti povzroči, da je naš celotni organizem neučinkovit. To se pojavi še posebno takrat, ko se stres zaradi občutkov frustracij, skrbi, ipd. ponavlja dalj časa.

Tu je potrebno poudariti, da velika večina ljudi še vedno misli, da so zunanji dogodki tisti, ki predstavljajo vir stresa, vendar temu ni tako. Stres, ki se pojavi je namreč naša čustvena reakcija na dogodke okoli nas. To pomeni, da v kolikor smo sposobni nadzirati naša čustva in občutke, tudi do stresa ne bo prišlo saj bo naš organizem v ravnovesju.

Tako predstavljajo ravno nasprotje čustva in občutki spoštovanja, cenjenja, rad imeti, ljubezni, ipd., kjer postane naš vzorec srčnega ritma zelo urejen ter izgleda kot gladko valovito gibanje (primer je prikazan na spodnjem diagramu). Takšnemu vzorcu pravimo koherentni vzorec srčnega ritma.

Ko vzpostavimo koherentni srčni ritem je aktivnost simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema usklajena in naš organizem deluje s povečano učinkovitostjo in harmonijo. Zato ni čudno, da je doživljanje pozitivnih čustev tako prijetno – takšna čustva namreč dejansko pomagajo našemu organizmu, da deluje usklajeno in boljše