Normalno je, da se počutite bolj utrujene nekje po kosilu in bi takrat z veseljem legli in zaspali. Naravni bioritem je tak, da je to del dneva, ko doživimo padec energije. Odkar se zjutraj zbudimo, naši možgani namreč izločajo hormon melatonin, ki nas, ko se ga nabere dovolj, uspava. Do opoldneva se ga nabere že toliko, da se nam začne dremati, vendar telo pozna rešitev. Enkrat popoldne njegovo količino sam uravna tako, da se spet počutimo boljše. Toda nevrolog Russel Foster z univerze v Oxfordu pravi, da se lahko zgodi, da ta refleks zamuja, zaradi česar se nekaj časa sredi dneva počutimo izjemno zaspani. S tem ni torej nič narobe in to še ne pomeni, da ponoči nismo dovolj spali. Prav tako dr. Guy Meadows z londonske Klinike za nespečnost dodaja, da smo lahko mirni, če je naša težava, da zjutraj težko vstanemo, ker smo pač večerni tipi, ali zvečer hitro postanemo zaspani, ker so nam bolj pri srcu jutra. To je povezano z našo genetiko.

Vendar moramo postati zaskrbljeni, kadar smo zaspani cves dan. V tem primeru, pojasnjuje profesor Jim Horne z univerze Loughborough, telo sporoča, da mu kronično primanjkuje spanja in da torej nekaj ne počnete, kot je prav. Če večino noči nepretrgoma ne spite od sedem do osem ur, boste namreč kmalu začutili posledice. In nova raziskava, ki so jo opravili v Združenem kraljestvu, še enkrat potrjuje, kako razsežne so lahko te. Vodja raziskovalcev, profesor Colin Espie z univerze v Glasgowu, pravi, da je njegova ekipa še enkrat ugotovila, v kakšni meri slab spanec znižuje vsesplošno kakovost življenja. Premalo spanja nas namreč ne uničuje samo fizično, temveč tudi psihično. Ne le da smo naslednji dan bolj utrujeni in manj produktivni ter se težje osredotočamo, tisti, ki slabo spijo, se v primerjavi s tistimi, ki spijo normalno, kar sedemkrat bolj pogosto počutijo nemočne, kar petkrat bolj pogosto se počutijo osamljene, kar dvakrat bolj pogosto imajo težave v razmerju in so slabo razpoloženi. Raziskava je sicer potekala od marca 2010 do junija 2012 in je zajela več kot 20 tisoč anketirancev iz vseh delov države.

Hkrati profesor Espie opozarja, da so razkrili, kako veliko preveč ljudi rešitev išče v uspavalnih tabletah, četudi jim te ne pomagajo. Poudarja, da so te lahko samo kratkoročna rešitev in jih nikakor ne smemo jemati leta in leta. Dolgoročno je treba ugotoviti, kaj dober spanec ovira. Morda težje zaspite, ker se pred odhodom v posteljo ne umirite, temveč zvečer še delate, morda težje zaspite, ker pred spanjem dolgo časa strmite v ekran. “Poskušajte odstraniti vse dejavnike, ki bi lahko vsaj teoretično uničevali vaš spanec, in videli boste, da boste čez dan čedalje manj zaspani,“ svetuje dr. Meadows. Če se vam zdi, da tu ne delate nobenih napak, pa razmislite še, ali morda ne jemljete kakšnih zdravil, ki povzročajo zaspanost. V njihovih navodilih za uporabo preverite, kakšni so možni stranski učinki, in se v primeru, da je navedeno povečano tveganje za zaspanost, o tem pogovorite z zdravnikom. Če si ne zmorete pomagati sami, poleg tega profesor Espie priporoča, da poiščete pomoč pri psihologu. Obstajali naj bi namreč dokazi, da je zelo uspešen način zdravljenja nespečnosti obiskovanje kognitivno vedenjske terapije.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na