Kot prvo bi izpostavil, naj se vsak teka loti postopoma, saj se velikokrat v začetni fazi zgodi, da se nam tek zameri, če v prvih treningih pretiravamo – naslednji dan imamo grozljive bolečine v mišicah, otečene sklepe in podobno. Zato priporočam, da se aktivnosti lotimo postopoma z intervalno metodo. Za popolne začetnike bo dovolj že, če izvedemo intervalni trening s 30 sekundnim tekom, čemur sledi tri minute hoje. To ponovimo 10-krat, kar je za prve treninge čisto dovolj. Nato pa seveda nadaljujemo z daljšanjem faze teka in krajšanjem faz hoje. Kot drugo bi izpostavil opremo, predvsem tekaške copate, ki naj bodo primerni za tek in naj se prilagajajo našim stopalom.

Kakšne cilje naj si zadamo, da ne bomo obupali? Kaj je na začetku sploh realno pričakovati?

Na začetku naj bo cilj predvsem preteči čim več časa, dolžina proge je tu sekundarnega pomena. Aktivnost naj na začetku traja vsaj nekje med 30 in 45 minut.

Ali obstajajo različne tehnike teka? Kakšne so, kako se razlikujejo med seboj?

Tehnik teka je več vrst. Med seboj se v grobem razlikujejo glede na hitrost teka. Pri počasnem teku se poslužujemo tehnike peta–prsti, če tečemo nekoliko hitreje, gibanje poteka od sredine stopal in prek prstov na koncu odriva, pri hitrem teku pa poskušamo teči po sprednjem delu stopala.

Ali je med tekom pomembno, kakšna je drža in kako držimo roke? Kako naj bi se pravilno držali med tekom?

Drža telesa med tekom je pokončna in vzravnana, pogled usmerjen naprej, roke potujejo ob telesu naprej in nazaj ritmično in usklajeno s spodnjim delom telesa. Roke tu delujejo kot protiutež gibanju nog. Pazimo na to, da smo čim bolj sproščeni, saj bomo tu privarčevali precejšen del energije. V trupu pazimo, da imamo čvrsto oporo medenice, boke potisnemo navzgor in naprej, da smo stegnjeni nad nogami. Pomemben del drže je tudi v spodnjem delu telesa. Pazimo, da stopala postavljamo pod težišče telesa, da kolen ne krčimo prekomerno (v fazi stika stopal s tlemi), ampak se stegnemo in vzravnamo. Tečemo čim bolj lahkotno in po principu peta–prsti.

Kaj pa stopala? Kako moramo teči, kako jih obremenjevati oziroma porazdeljevati težo?

Tečemo po principu peta–prsti, kar pomeni, da najprej postavimo na tla peto in gibanje nadaljujemo prek celega stopala ter zaključimo gib čez prste. Po takšnem principu bomo najmanj obremenjevali sklepe in bo tek zaradi tega lahkotnejši. Tu bi še opozoril na 'zvračanje' in 'metanje' stopal navzven ali navznoter. To je še posebej pomembno na začetku, kjer poskušamo te nepravilnosti odpraviti, saj kasneje te gibe postopoma ponotranjimo. Torej, stopala postavljamo na tla pred sabo tako, da so poravnana vzporedno s smerjo teka, pazimo pa tudi, da obremenjujemo celotno stopalo in ne samo notranjega ali zunanjega dela stopala. Slednje najbolje odpravimo z nakupom primerne opreme.

Kakšno opremo pa potrebujemo za tek?

Najpomembnejši del opreme je seveda obuvalo. Zelo priporočljivo je, da se pred nakupom posvetujemo s strokovnjakom. V trgovinah s športno opremo, še posebej v specializiranih, lahko dobimo vse potrebne informacije. Proizvajalci za svoje kupce omogočajo razne meritve obremenitev stopala med tekom, iz katerih je razvidno, ali nam določen čevelj ustreza ali ne. Predvsem je tu pomembno, da ugotovimo, kako 'zvračamo' stopalo – ali imamo pronacijo ali supinacijo, lahko pa obremenjujemo celotno stopalo enakomerno. Glede na te meritve je potem nakup tekaških copatov veliko lažji in prilagojen vaši konstituciji.

Katere mišice moramo pred tekom še posebej ogreti in kako? Katere pa je treba potem po teku še posebej dobro raztegniti in kako?

Pri teku je aktivno celo telo, najbolj pa seveda spodnji del in mišice trupa. Z ogrevanjem dvignemo telo na delovno temperaturo, pri čemer zbudimo srčno-žilni in dihalni sistem, povečamo elastičnost mišic. Ogrevanje je pomembno predvsem zaradi zmanjšanja možnosti morebitnih poškodb, kot so nateg mišice, zvin gležnja in podobno Priporočljivo je, da začnemo z lahkotnim tekom, ki naj traja približno 10 minut, sledi krajše raztezanje predvsem stegenskih mišic, mišic zadnje lože in meč, nato sledijo še tekaške vaje, kot so skiping, poskoki, hopsanje in podobno. Po koncu sledi podobno raztezanje kot pred tekom, le da naj bo daljše – raztezanje posamezne mišice naj traja vsaj 30 sekund.

Kako visok srčni utrip moramo imeti, če želimo s tekom izgubljati telesno težo? Seveda govorimo za zdrave osebe, brez kakršnih koli zdravstvenih težav.

Maščoba se najbolj porablja pri daljšem časovnem intervalu (nad 30 minut), pri 60–70 odstotkih maksimalnega srčnega utripa. Najenostavnejša formula za izračun maksimalnega srčnega utripa je: 220 – leta = pulz (+-12 udarcev). To vrednost je potrebno potem vpisati še v formule, ki jih najdete na spletu in ki vam dajo končno vrednost priporočljivega pulza za porabo maščob. Sicer pa lahko za natančno merjenje in nadzorovanje srčnega utripa med tekom uporabljate posebne naprave, tako imenovane merilce srčnega utripa.