Kronični bolniki se vsako jesen in pomlad spopadajo z resnejšimi težavami, kot se zdi na prvi pogled. Za ta dva letna časa so namreč značilne nagle vremenske in temperaturne spremembe, ki so pogosto vzrok za srčni infarkt ne samo pri kroničnih bolnikih, ampak tudi pri tistih, ki sicer nimajo zdravstvenih težav. Zelo zanimiv je podatek, da tako bolni kot zdravi ljudje veliko bolje prenesejo ohladitev kot otoplitev. Ko temperatura nenadoma naraste ali pade za povprečno deset stopinj, se lahko že pri čisto vsakdanjih opravilih pojavi vrtoglavica, omotičnost ali glavobol.

To so le blagi odzivi na vremenske spremembe, pri ljudeh šibkejšega zdravja pa so lahko težave veliko resnejše, ponavadi gre za velik skok krvnega tlaka, angino, srčno ali možgansko kap.

Kardiologinja dr. Stanka Vidaković pojasnjuje, da je pomlad zelo neprijazna do našega srca ter celotnega kardiovaskularnega sistema. Krvne žile različno reagirajo na toplo in hladno. Ko se zunaj temperatura poviša, se razširijo, ko se zniža, se zožijo, kar pripelje do skoka krvnega tlaka. Zdrav človek se na nagle temperaturne spremembe privadi po približno dveh dneh, kronični bolniki pa potrebujejo tudi do pet dni. Najhuje je, da se telo še ne uspe privaditi na deset stopinj plusa, ko temperatura ponovno pade.

Raziskave potrjujejo, da več kot 80 odstotkov bolnikov, ki imajo hipertenzijo, že dva dni pred spremembo vremena občuti nevšečnosti, zato zdravniki svetujejo, da si je v tem času dobro večkrat meriti krvni tlak. Vzdrževanje normalnega krvnega tlaka je namreč ključno, da se ubranite pred srčno ali možgansko kapjo, ki se vse pogosteje pojavlja tudi pri mlajši generaciji. V Sloveniji ima kar 40 odstotkov ljudi povišan krvni tlak, ki je eden glavnih dejavnikov za pojav srčnih težav, kapi, bolezni ledvic ter prezgodnje smrti.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na