Povprečna oseba v zahodnem svetu preživi več kot polovico svojega aktivnega dela dne v sedečem položaju, je pokazala raziskava objavljena v strokovni reviji Annals of Internal Medicine. Sedimo v službi pred računalnikom, sedimo doma, ko gledamo televizijo, sedimo na poti v službo ... Tehnologija nam je prinesla številne prednosti, saj lahko v kratkem času postorimo več, uspešno komuniciramo preko spleta, se povežemo z ljudmi z drugega konca sveta in pospešimo procese dela. A hkrati se je na ta način podaljšal čas, ki ga presedimo pred računalnikom, s tem pa številnim prinesel kronične bolečine v hrbtu, slabo držo in celo večje tveganje za nevarne bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja in debelost.

Možgani, vrat, ramena

Redno gibanje telesa pomeni, da več krvi in kisika pride v možgane, kar pomaga ohraniti jasno razmišljanje in koncentracijo. A če sedite dlje časa, se upočasni pretok krvi v možgane, s tem se zmanjša sposobnost jasnega mišljenja.

Nenehno strmljenje v računalniški ekran prinaša tudi napetosti v vratu, še posebej v vratnih vretencih, ki povezujejo hrbtenjačo in glavo. Slaba drža lahko škoduje tudi vašemu hrbtu in ramenom, zato je pomembno, da skušate tudi pred računalnikom sedeti vzravnano. Pomagate si lahko tudi tako, da podložite računalniški ekran, da je nekoliko višje in se vam ni treba sklanjati naprej ali pa znižate nivo stola, na katerem sedite. Če je večino dneva preživite v sedečem položaju, je ključnega pomena, da se gibate, ko ste prosti. V svoj vsakdan vključite lahko vadbo in raztezne vaje. Pomaga tudi joga, tai chi, pilates. Ostanite aktivni in v prostem času dan nikar ne preživite dneva pred računalnikom.

Težave s hrbtom

Najpogostejša in najbolj očitna težava pri nenehnem sedenju je bolečina v hrbtu. Slaba drža je glavni vzrok za bolečine v hrbtu, za slabo gibljivo hrbtenico in poškodbo hrbteničnih diskov. Gibanje je ključno za premagovanje teh težav. Mehki diski med hrbteničnimi vretenci se med gibanjem premikajo, širijo in krčijo, kar poveča pretok krvi in hranil v ta področja. Če sedimo predolgo, postanejo diski neenakomerni in vse manj gibljivi, zgodi se celo, da se kolagen prične nabirati okoli kit in vezi. Hernija se pogosteje pojavlja pri ljudeh, ki dolgo časa sedijo pred računalnikom. Da bi to preprečili je ključno gibanje in raztezanje hrbta. To lahko storite z različnimi vajami, ki jih lahko naredite pred službo ali po njej, odlična pri tem je tudi joga, saj dobro prekrvavi hrbtenico in vse mišice ter živce v njej. Poleg tega krepi mišice vsega telesa, številne vaje pa vključujejo tudi inverzije, kjer z nogami navzgor obrnemo pretok krvi proti možganom.

Degeneracija mišic

Sedenje ne zahteva uporabe trebušnih mišic. Če jih dolgo časa ne uporabljamo, lahko to povzroči nenaravno prekomerno tenzijo naravnega loka hrbtenice. Predolgo sedenje prav tako zmanjšuje celotno gibljivost telesa, še posebej v bokih in hrbtu, saj krajša mišice v tem predelu, poleg tega so bolj napete. Fleksibilni boki so ključni tudi za ravnotežje telesa.

Slabše delovanje organov

Dolgotrajno sedenje lahko privede do bolezni srca in ožilja in raka debelega črevesa. Zaradi neaktivnosti se povečajo težave s prekomerno proizvodnjo inzulina, zmanjša se tudi pretok v notranje organe. Redno gibanje prav tako pomaga uničevati rakave celice, poveča absorbcijo antioksidantov, ki so ključni za izločanje prostih radikalov iz telesa. Prekomerna proizvodnja inzulina lahko prav tako pripomore k pridobivanju telesne teže, kar lahko privede do debelosti in sladkorne bolezni.

Težave z nogami

Dolgotrajno sedenje zmanjša tudi pretok krvi v nogah, kar lahko povzroči, da se kri nabira okoli kolen. Takrat kolena pričnejo otekati, lahko pride do krčnih žil in celo nevarnih krvnih strdkov. Še en negativen učinek prekomernega sedenja je, da slabi naše kosti. Tek in hoja pomagajo ohranjati močne in debele kosti. To pojasnjuje tudi dejstvo, da se vse več starostnikov spopada z osteoporozo, saj na splošno veliko več časa presedimo.