Lahko celo oslepimo

Isto se zgodi, če pride sok v stik z očmi. "Nekateri nato začasno slabše vidijo, če je stanje hudo, če smo prišli v stik z več soka, lahko celo oslepimo." Tako hudega primera pri nas še ni bilo. Tudi do mehurjev po navadi ne pride, dodaja. Ker je rastlina na srečo pri nas še redka, na Centru za zastrupitve ni veliko primerov. "Lani tri, leto pred tem dva," pove. A če nam razraščanja te rastline ne bo uspelo zajeziti, opozarjajo naravovarstveniki, se lahko število teh primerov poveča.

Takoj se zaščitite pred soncem

Čeprav je orjaški dežen pri nas še redek, je, ker je vseeno mogoče priti v stik z njim, dobro, da veste, kako se odzvati, če se to zgodi. Najprej kožo zaščitite pred soncem. Opeklina se namreč lahko razvije samo ob stiku z ultravijolično svetlobo. "Nato takoj, ko lahko, kožo dobro sperite z vodo in milom. Če vam je sok brizgnil v oči, pa jih prav tako čim prej izperite s čim več vode," svetuje zdravnik. Če ste prizadeto mesto hitro dobro sprali in ga nato še dva, tri dneve skrbno ščitili pred soncem, do opekline morda sploh ne bo prišlo. V primeru, da pride, jo zdravniki zdravijo s kortikosteroidi. "V ekstremnih primerih, ko so velike bule, se še te odstrani. Ti mehurji lahko sicer trajajo več dni ali tednov," pojasnjuje Brvar. "Če počijo, se slabo celijo. Ko izginejo, je lahko tam koža temnejše barve še več let. Lahko pa se tudi zgodi, da izginejo; ko se pacient spet izpostavi soncu, pa se ponovijo. In se to tako dogaja več let."

Preventiva: dolge hlače in rokavi

Da bi opekline, kot jih lahko povzroči orjaški dežen, v manjšem obsegu pa v povezavi z UV svetlobo tudi marsikatera druga rastlina – denimo pri nas bolj razširjen pastinak - preprečili, je dobro, da si zadamo eno pravilo, poudarja Jana Kus, strokovnjakinja za invazivne vrste iz Zavoda Symbiosis. V naravo se odpravimo samo v dolgih hlačah in rokavih. Opekline je ob stiku z orjaškim deženom sicer utrpela tudi sama. "Boli in se počasi celi," opisuje, "saj je koža na tem mestu nato še več mesecev občutljiva na sonce."

Gre za rastlino, ki je v Evropo prišla s Kavkaza. Ker je lepa vrsta, so jo začeli saditi kot okras, ne da bi vedeli, kako nevarna je lahko. Če jo opazite, o tem strokovnjake obvestite prek te spletne strani. Ugotovili bodo, ali gre res za orjaški dežen in v tem primeru poskrbeli za njegovo odstranitev. "V Nemčiji denimo so to, kar imamo mi še vedno možnost narediti, zamudili," pojasnjuje Kusova. "Orjaškega dežena niso uspeli zajeziti. Samo zaradi vpliva na zdravje ljudi, torej zdravljenja opeklin, bolniških odsotnosti, so zato že utrpeli za 12 milijonov evrov škode."

Več o tem, kako prepoznati orjaški dežen in katere rastline, ki rastejo pri nas, so še lahko nevarne, si preberite tukaj.