V Evropi kar tretjina ljudi trpi zaradi nenadnih vremenskih sprememb, ki so ravno v pomladnem času, pa tudi jeseni, najpogostejše. Največ težav imajo kronični bolniki, predvsem tisti, ki imajo težave s srcem, pritiskom, dihalnimi organi in revmatiki, ki so vremensko bolj občutljivi. Pri kroničnih bolnikih se namreč lahko ob nenadni spremembi vremena okrepijo bolezenski znaki. Nagle vremenske in temperaturne spremembe so pogosto tudi vzrok za srčni infarkt ne samo pri kroničnih bolnikih, ampak tudi pri tistih, ki sicer nimajo zdravstvenih težav. Zelo zanimiv je podatek, da tako bolni kot zdravi ljudje veliko bolje prenesejo ohladitev kot otoplitev. Ko temperatura nenadoma naraste ali pade za povprečno deset stopinj, se lahko že pri čisto vsakdanjih opravilih pojavi vrtoglavica, omotičnost ali glavobol. Ob nenadnih vremenskih spremembah najpogosteje pride do nihanja razpoloženja, razdražljivosti, nervoze, lahko pa celo do težav s srcem, krvnim obtokom in koncentracijo. Nekateri občutijo bolečine v kosteh, v starih ranah in zaceljenih kosteh.

Kako določene vremenske spremembe vplivajo na človeka?

Padec temperatur

Ko se zunaj nenadoma ohladi, veliko ljudi postane razdražljivih, slabo spijo, mučijo jih glavoboli, hkrati pa se okrepijo težave s srcem, astma in bronhitis. V hladnih dneh se pogosto poveča tudi naš apetit, predvsem tisti bolj razdražljivi se zatekajo k hrani.

Dež

Dež zelo negativno vpliva na naše splošno razpoloženje, postanemo nejevoljni, razdražljivi, nekateri celo depresivni.

Dvig temperatur

Nenadna otoplitev slabo vpliva predvsem na bolnike z migreno in nizkim krvnim pritiskom, največkrat jih mučijo glavoboli, izgubijo tudi apetit.

Veter

Topel vetrič je sicer prijeten, toda velikokrat je kriv za bolečine v sklepih, brazgotinah in glavobole. Veter tako kot dež in mraz povečuje tudi lakoto, ko pritisk pade, se lahko zaradi prenajedanja razširimo celo za tri centimetre.

Nevihte

Dokazano je, da ob bližajoči se nevihti naši možgani spremenijo svojo aktivnost, pride do manjše razelektritve v možganih. Posledično zelo slabo spimo, smo nemirni in se težko skoncentriramo.

Zaščitite se pred vplivi vremenskih sprememb

Da bi se izognili negativnim vplivom vremenskih sprememb, je potrebno najprej okrepiti imunski sistem, kar pa ni mogoče doseči čez noč. Sposobnost naravnega prilagajanja našega organizma in zmanjšanje odpornosti različnim vremenskim spremembam je lahko pogojena z dednostjo in z zdravjem, nekaj krivde pa lahko pripišemo sodobnemu načinu življenja. Predvsem pomanjkanje gibanja in nepravilna prehrana sta ključnega pomena za zdravje, splošno počutje in stabilen imunski sistem. Namesto nezdrave in hitre hrane skušajte zaužiti čim več zelenjave in sadja, proteinov, polnovrednih živil ter zdravih maščob. Poskrbite za zadostno količino tekočine čez dan, priporočljivo je tudi pitje sveže stisnjenih sadnih sokov. 

Pomembno je tudi, da se čim manj zadržujete v zaprtih prostorih. Tudi če ste prisiljeni sedeti več ur dnevno v pisarni, kadar je le možno, pobegnite ven in se nadihajte svežega zraka. Že energični sprehod trikrat tedensko po pol ure bo povečal prilagodljivost krvnega obtoka in presnove. Če boste ob slabem vremenu ždeli za štirimi stenami, vam bo primanjkovalo ne samo zraka, pač pa tudi svetlobe. Posledično koncentracija melatonina v krvi naraste, zato smo bolj utrujeni, brez volje in depresivni. Eden najpomembnejšim sovražnikov imunskega sistema je tudi stres, zato se, kolikor je to le mogoče, izogibajte stresnim situacijam in razmišljajte pozitivno, hkrati pa poskrbite za kvaliteten spanec. Če organizem ni spočit, je bolj izpostavljen boleznim, zato je prav pomanjkanje spanja lahko tudi vzrok za številna obolenja. Ste že slišali za knajpanje? Gre za obliko hidroterapije, ki jo lahko izvajate doma in pri kateri gre za izmenjavanje tople in hladne vode, kar ima izredno pozitivne učinke na naš organizem, postal bo manj občutljiv. Ko si boste okrepili imunski sistem, se bo vaše telo tudi lažje ubranilo sezonskih virusov in raznovrstnih okužb.

Kako ublažiti posledice vremenskih sprememb?

Če ste pogosto razdražljivi, nervozni in še sami sebi odveč, poskusite s katero od številnih oblik sprostitve. Privoščite si kopel z eteričnim oljem melise, ki harmonično deluje na vegetativni živčni sistem. Pomagajo tudi pomirjujoči zeliščni čaji, sprehod v naravi ali meditacija. Depresivno razpoloženje lahko ublažita tudi baldrijan in šentjanževka, glavobole pa prežene metino olje. Tistim, ki vas mučijo migrene in nizek krvni pritisk, strokovnjaki priporočajo tudi akupunkturo ali akupresuro. Masaža je odlična sprostitev, v primeru, če nimate nikogar pri sebi, se lahko zmasirate tudi sami, dobro pa vam bo delo tudi, če se boste odpravili v savno. Pomembno je, da se ne smilite sami sebi in se ne pritožujete nad vremenom, saj se samo zavoljo vas ne bo spremenilo. Preprosto si ne smete dovoliti, da bi vas vreme, ki vam sicer ne odgovarja, spravilo v slabo voljo. Tudi če dežuje, se ne zapirajte med štiri stene, pojdite ven in se nadihajte svežega zraka. Primerno oblečeni se lahko sprehajate tudi po dežju in mrazu, za aktivnosti zunaj ni treba čakati lepega vremena. Ko so dnevi sončni in vroči, se zadržujte v senci in spijte veliko tekočine, predvsem vode in nesladkanih zeliščnih čajev, lahko ohlajenih, kavi in alkoholu pa se raje izogibajte. Če ste na vreme občutljivi, se v času nenadnih vremenskih sprememb ne lotevajte težjih fizičnih naporov in ne sprejemajte pomembnih odločitev, saj ste takrat pod večjim stresom.