Sindrom računalniškega vida je podoben sindromu karpalnega tunela ali poškodbah pri delu, ki se pojavijo zaradi ponavljujočih se gibov. Le da tokrat niso na udaru mišice zapestja ali drugih delov telesa, a oči. Delo za računalnikom namreč zahteva nenehno fokusiranje oči in prlagajanje vida na podobe na zaslonu, ki se hitro spreminjajo, zaradi česar je očesna leča nenehno napeta. Če beremo še dokumente z mize v papirni obliki, se razdalja, s katere beremo nenehno spreminja in oči se morajo znova prilagajati. Mišice, ki očesno lečo daljšajo ali krčijo, so tako v stalnem pogonu. Ker so izredno drobne, pa se lahko hitro utrudijo.

Težave lahko dodatno poslabša še premočna svetloba, neprimerna velikost in barva črk, bleščanje sten in delovnih površin ter odsevi. Študije so pokazale, da človek, ko dela za računalnikom, pomežikne vsaj petkrat manj, kot če ne dela za računalnikom, premalo mežikanja pa povzroča suho in razdraženo oko. Dodatno dejavnike v okolju poslabša temperatura zraka, ki je pred zaslonom nekoliko višja, zrak je bolj suh in poln pozitivnih ionov, s tem pa tudi prašnih delcev, kar oko še bolj razdraži, ga izsuši in v skrajnem primeru povzroči vnetje očesne veznice.

Sindrom računalniškega vida se pogosteje pojavi tudi pri tistih, ki že imajo težave z očmi, kot so astigmatizem, suho oko ali pa potrebujejo očala, pa jih ne nosijo ali imajo napačno predpisane leče za uporabo računalnika. Težave se večinoma povečajo tudi s starostjo. Po 40. letu starosti leča oči postane manj fleksibilna, s tem pa se zmanjša spodobnost fokusiranja bližnjih predmetov – daljnovidnost ali starostne slepota (presbiopija).

Čeprav ne obstaja dokazov, da lahko sindrom računalniškega vida dolgoročno poškoduje vaš vid, pa redna uporaba računalnika lahko prinese suhe in razdaražene oči, glavobole, pekoč občutek očeh … Če simptomov ne odpravimo, lahko vplivajo na delovno učinkovitost in naše počutje.

Kako si pomagati? 

Že z nekaj spremembami okolja, v katerem delate, si lahko pomagate pri lajšanju simptomov sindroma računalniškega ekrana.

- Spremenite osvetlitev: Spremenite osvetlitev prostora tako, da zmanjšate bleščanje in odsev računalniškega ekrana. Če bližnje okno prinaša preveč svetlobe, zaradi česar se ekran blešči, ga lahko zagrnete in tako preprečite bleščanje.Če so luči v prostoru premočne, lahko katero izmed njih ugasnite, če je to možno. Pomaga tudi filter proti bleščanju, ki ga lahko položite na ekran ali pa očala s stekli s protirefleksno zaščito, ki zmanjša bleščanje, tako da minimizirajo odsevanje svetlobe stekel.

- Znižajte nivo ekrana – raziskave kažejo, da je optimalna pozicija vašega računalniškega zaslona nekoliko pod nivojem oči in okoli 50 centimetrov stran od obraza. V tej poziciji tudi ne bi smeli naprezati oči, da bi videli do ekrana.

- Svojim očem privoščite odmor – vsakih 20 minut poglejte stran od ekrana ali mimo ekrana za 20 sekund, da nekoliko spočijete svoje oči. Večkrat pomežiknite, da bodo vaše oči vlažne in redno dobro prezračite prostor, v katerem delate, da zrak zaradi ogrevanja ne bo preveč suh. Če to ni možno, bodo nekoliko pomagale tudi kapljice za vlaženje oči ali vlažilec zraka.

- Prilagodite nastavitve na računalniku – prilagodite si svetlobo in kontrast računalniškega ekrana tako, da ne bo moteča. Nastavite večjo kontrastnost med ozadjem zaslona in ikonami na zaslonu, optimizirajte velikost črk in uporabljajte kombinacijo črnih črk na beli podlagi.

Če redno obiskujete okulista zaradi dioptrije ali drugih težav z očmi, potem se z njim posvetujte tudi zaradi utrujenosti oči in glavobolov. Okulist vam bo pomagal določiti, ali potrebujete očala, ki so posebej prilagojena za rabo pred računalnikom, hkrati pa izključil tudi druge težave, ki lahko privedejo do omenjenih simptomov.