Podrobne raziskave, ki so jih opravili na univerzi Harvard so pokazale, da celotna količina maščob v hrani, ki jo zaužijemo, v resnici ni povezana s težo in boleznimi. Pomembnejša kot količina je vrsta maščob, ki jih zaužijemo. Slabe maščobe, torej transmaščobe in nasičene maščobe, povečujejo tveganje za nastanek določenih bolezni, dobre maščobe, med katere spadajo mononenasičene in polinenasičene pa imajo ravno nasprotni učinek in so dobre za srce in druge organe v telesu.

Iz hrane v krvni obtok

Skoraj vsa živila vsebujejo maščobe, tudi tako imenovana nemastna živila, kot je na primer korenje. In prav to dokazuje, kako pomembne so maščobe za naše zdravje. Zagotavljajo namreč vir energije in so izjemno pomemben sestavni del celične membrane, saj pomagajo pri selekciji, katere snovi lahko vstopijo v celico in katere ne. Telo tako uporablja holesterol kot izhodišče za proizvajanje estrogena, testosterona, vitamina D in drugih življenjsko pomembnih sestavin, maščobe pa hkrati tudi vplivajo na to, kako se mišice odzivajo na inzulin. Določene maščobe poleg tega tudi povzročajo ali pomirjajo vnetja.

- lipoproteini majhne gostote (LDL): Ti vsebujejo beljakovine in veliko holesterola. LDL imenujemo tudi slabi ali škodljivi holesterol, saj se lahko začne kopičiti v stenah žil in jih na ta način ožiti, zožene žile pa lahko vodijo so infarkta, možganske kapi, motenj prekrvavitve ali angine pektoris.

- lipoproteini velike gostote (HDL): V HDL prevladuje beljakovinski del. HDL imenujemo tudi dobri ali koristni holesterol, saj omogoča, da se holesterol iz različnih tkiv in sten žil odstranjuje in prenaša nazaj v jetra, kjer se razgrajuje in z žolčem izloča iz organizma.

- trigliceridi: To so enostavne maščobe, ki se nahajajo v krvi. Celice jih uporabljajo kot pogonsko gorivo za pridobivanje energije. Dobivamo jih iz hrane ali pa jih telo samo tvori iz alkohola in ogljikovih hidratov. Vrednosti trigliceridov so odvisne od notranjega uravnavanja presnove maščob ter od zunanjih vplivov.

Dobre maščobe

Nenasičene maščobe imenujemo tudi zdrave maščobe, saj izboljšujejo nivo holesterola v krvi, blažijo vnetja, uravnavajo srčni utrip in imajo še številne druge pozitivne učinke. Nenasičene maščobe najdemo v rastlinski prehrani – rastlinskem olju, oreščkih in semenkah.

- polinenasičene maščobe: Najdemo jih v sončničnem, koruznem, sojinem in lanenem olju, lanenih semenih in ribah. Omega-3 maščobe so pri tem pomembna vrsta polinenasičenih maščob. Ker jih telo ne more proizvajati samo, jih je potrebno zaužiti – z ribami, žajbljem, oreščki, oljno repico in sojo.

Nizozemski raziskovalci so odkrili, da imajo ljudje, ki so nadomestili ogljikove hidrate s poli- in mononenasičenimi maščobami, veliko nižji LDL holesterol in povišan HDL holesterol. Poleg tega se je tem osebam tudi znižal krvni pritisk in zmanjšalo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.

Večina ljudi dnevno ne zaužije dovolj nenasičenih maščob. Ker nihče ne je po odstotkih dnevnega vnosa kalorij, si zapomnite le, da morate dnevno zaužiti več nenasičenih kakor nasičenih maščob.

Slabe maščobe

Naš organizem sam proizvede dovolj nasičenih maščob, zato jih ni potrebno dodatno uživati. In prav zato, ker jih ni potrebno uživati, te maščobe povzročajo številne zdravstvene težave. Slabe maščobe dobivamo predvsem iz mesa, morske hrane, perutnine s kožo, polnomastnimi mlečnimi izdelki in z določenimi rastlinami (kokosovo olje, kokos, palmovo olje …). Nasičene maščobe bistveno povečujejo količino škodljivega LDL holesterola in minimalno zvišujejo LDL, zato se jim poskušajte izogibati – zaužijte jih do sedem odstotkov dnevnega vnosa kalorij.

Zelo slabe maščobe

Transmaščobne kisline, ki jih imenujemo tudi trans maščobe nastanejo pri gretju rastlinskega olja ob prisotnosti vodika, pri postopku, ki ga imenujemo tudi hidriranje.

Margarina je narejena iz nenasičenih rastlinskih maščobin in je prav zato dolgo veljala za zdravo alternativo maslu, ki vsebuje veliko holesterola in nasičenih maščob. Kljub temu pa se je to prepričanje izkazalo za zmotno. Raziskave so pokazale, da so določene margarine – še posebej bolj trdne margarine, veliko slabše za organizem kakor maslo, ker vsebujejo veliko trans maščob iz delno hidriranih olj. Je torej bolje uporabljati maslo kakor margarino? Če je možno, se izogibajte obojemu in uporabljajte raje tekoča rastlinska olja, najbolje oljčno.

Kako znižati povišan holesterol?

Povišane vrednosti holesterola je posledica prevelike proizvodnje holesterola v krvi oziroma premajhne porabe ali prekomernega vnosa in kopičenja holesterola, visok holesterol pa je še posebej povezan s sladkorno boleznijo, debelostjo, alkoholizmom, boleznimi ledvic, jeter in žolčnika. Z nekaj truda pa je holesterol mogoče tudi znižati. Jetra bodo na primer holesterol lažje presnavljala, če ga boste uživali skupaj z balastnimi snovmi (sadje, zelenjava, polnozrnati pekovski izdelki), če boste uživali nenasičene maščobe in se držali zdravniških navodil. Poleg tega se redno gibajte in izogibajte alkoholu in drugim škodljivim razvadam.