Lisa se je s prekomerno telesno težo spopadala že, ko je bila najstnica. Pri 20-ih letih pa je dosegla neverjetnih 190 kilogramov. ''Trije obroki na dan zame niso bili dovolj. Hamburger sem jedla za prigrizek, temu pa je sledila sladica iz čipsa in čokolade.'' Nosila je le še ogromna oblačila, ki jih je težko kupila v običajni trgovini, a kot pravi, je to ni motilo. Šele, ko je videla dokumentarni film o moškemu iz Amerike, ki je tehtal pol tone, je postala zaskrbljena za svoje zdravje. ''Bila sem šokirana, kako debel je bil. Ko sem ga videla, da se ni mogel premakniti iz postelje in kakšne zdravstvene težave je imel, sem vedela, da enaka usoda čaka tudi mene, če bom še tako naprej jedla. Ustrašila sem se in vedela sem, da moram shujšati.''

Pridružila se je lokalni podporni skupini za hujšanje in pričela jesti bolj zdrave obroke. Kilogrami so se topili in počutila se je vse boljše. ''Počutila sem se fantastično, pridobila sem tudi samozavest, dala sem si povečati prsi in se znebila odvečne kože na trebuhu. Šla sem tudi v telovadnico,'' pripoveduje. A s hujšanjem ni mogla prenehati. Zadajala si je vse višje in višje cilje. Ko je izgubila 125 kilogramov, so ji diagnosticirali atipično anoreksijo. To pomeni, da je imela nagnjenost k anoreksiji oziroma navade, kot jih imajo anoreksični ljudje, čeprav je bila njena telesna teža še vedno v mejah normale. ''Diagnoza me ni presenetila,'' priznava Lisa. ''Kljub temu sem nadaljevala z omejevanjem količine kalorij, ki sem jih zaužila. Ni se mi zdelo, da sem dovolj shujšala, zato sem bila odločena, da bom s tem nadaljevala. Vedla sem, kaj moram reči pred določenimi ljudmi in to tudi rekla, nato pa nadaljevala s stradanjem.''

Ko ni imela več menstruacije, je dobila še osteopenijo, stanje, ki nakazuje na razvoj osteoporoze – zmanjšanja kostne gostote, ki lahko vodi do hitrih zlomov kosti. Osem mesecev kasneje je še vedno spuščala zajtrk, za kosilo jedla samo zeleno in za večerjo natanko odmerila 300 gramov zelenjave. Sčasoma je po tretji uri popoldne prenehala še piti vse tekočine, vključno z vodo. Za božič leta 2012 je tehtala le še 48 kilogramov.

Ko je po praznikih odkrila, da se je zredila za 1,5 kilograma, je postala histerična. ''Poklicala sem mamo in jokala v telefon, kako razočarana sem sama nad s sabo. Vprašala me je, če se zavedam, kako bizarno so slišati moje besede. Rekla je, da sem še ubila, če bom tako nadaljevala.'' Vedela je, da ima prav in s podporo svoje družine je znova pričela jesti več. ''Na začetku je bilo res težko, a vedela sem, da moram to narediti, če se želim počutiti bolje. Znova sem pričela jesti tri obroke na dan in se prenehala tehtati. Tehtnico sem celo vrgla v smeti.''

Osem mesecev kasneje je končno pridobila zdravo telesno težo in danes tehta 70 kilogramov. ''Čeprav sem toliko pretrpela in doživela obe skrajnosti, nisem pustila, da bi me ta težava uničila. Svoje zdravje sem jemala kot samoumevno, in to dvakrat. Sedaj sem odločena, da tega ne bom več dopustila.''