Zelo napredni in osveščeni posamezniki v preteklosti, kot so bili Sokrat, Platon, Pitagora, Leomardo da Vinci, Darwin, Tolstoj, Newton, Eistein so bili zagrizeni vegetarijanci. Sami veliki misleci, ki v tistih časih niso vedeli, da je meso lahko tudi škodljivo. To so počeli iz svojega notranjega vzgiba, ki jim ga je narekovalo takratno razmišljanje o naravi in živalih.

Modna muha ali pacifistično razmišljane

V zadnjem stoletju se je vegetarijanstvo razširilo po svetu zaradi pacifističnega odnosa do živali, pa tudi zaradi prepričanja o koristnosti vegetarijanske prehrane za mentalno in fizično zdravje. Istočasno se je postavilo tudi vprašanje o človeku rastlinojedcu in uživalcu mesa. Številni odklanjajo uživanje mesa zaradi etičnega odnosa nad nasiljem živali. Le-ti zagovarjajo, da je bil človek najprej rastlinojedec ter da se je normalno razvijal in dozorel z vegetarijansko prehrano. Zagovorniki tega prepričanja menijo, da je ubijanje živali za hrano prva stopnica nasilja nad človekom.

Znanstvene raziskave

Po nekaterih raziskavah naj bi imeli vegetarijanci tudi manjše možnosti za številna rakava obolenja kot mesojedci. Živalski izdelki navadno vsebujejo zelo veliko maščob in prav nič vlaknin. Meso vsebuje veliko urokinaznih proteinov in sečnino, ki še dodatno obremenjujejo ledvica in lahko škodijo njihovemu delovanju. V vsakem povprečnem zrezku je 14g urokineze. Če damo žive celice v tekočino urokinaznih proteinov, se bo njihovo metabolično delovanje izrodilo. Prehrana, ki vsebuje veliko maščob, vzpodbuja telo, da proizvaja veliko spolnih hormonov, ki so ključni pri nastajanju rakavih tvorb. Vegetarijanska prehrana pa vsebuje veliko vlaknin, ki dobrodejno vplivajo na izboljšanje diabetesa, krvnega pritiska, astme, stresa in zniževanja holesterola.

Več vrst vegetarijanstva

Različni verski rodovi se prehranjujejo pretežno kot vegetarijanci. Trapisti uživajo poleg rastlinske hrane le še mleko (laktovegetarijanci), Kartuzijanci pa poleg mleka še jajca (laktoovovegetarijanci). Adventisti so popolni vegetarijanci, poleg tega ne uživajo tudi alkohola. Strogi vegetarijanci imenovani Vegani, ne uživajo nobenega živalskega proizvoda. Poleg mesa, niti jajc, mleka, medu, izogibajo se tudi uporabi živalskih proizvodov iz usnja in volne. Frutarianci uživajo le sadje. Posebna manj stroga oblika je makrobiotična prehrana, ki zahteva le sezonsko in naravno predelana živila iz neposrednega okolja. Uživajo vse dele rastline, izbirajo pa jih po principu Jing in Jang, ki zahteva načrt priprave hrane tako, da se hrana medsebojno dopolnjuje ( meso - zelenjava, toplo - hladno, kislo - sladko ). Semi ali delni vegetarijanci, pa niso pravi vegetarijanci, saj le omejujejo uživanja mesa in izključujejo iz svoje prehrane vse rdeče meso in uživajo le ribe in perutnino.