Vas čudi, kako je mogoče, da imate ne glede na količino hrane, ki jo zaužijete v enem obroku, vedno prostor še za sladico? Pravnukinja slavnega marksista Trotskega, dr. Nora Volkov z ameriškega Državnega inštituta za odvisnost, razlaga, da se to dogaja, ker v človeškem telesu zadnje čase dva sistema, ki nadzorujeta občutek sitosti in lakote, ne delujeta več harmonično.

Prvi sistem je v želodcu in možganom, ko pojemo dovolj, sporoči, da smo siti. Drugi je v samih možganih in uravnava našo željo, da nekaj zaužijemo zato, ker za nas predstavlja užitek. Oba načina uravnavanja lakote in sitosti sta se skozi evolucijo razvila tako, da delujeta harmonično. Toda ker nas čedalje pogosteje obkroža hrana, ki je predstavljena tako, da si jo zaželimo čim prej pojesti, ta dva sistema delujete čedalje manj usklajeno. Čeprav čutimo, da smo siti, si še vedno želimo pojesti nekaj, ker smo prepričani, da bomo ob tem zelo uživali.

“Občutek sitosti se pojavi, ko se želodec razširi do določene velikosti,“ pojasnjuje dr. Volkova. “V tistem trenutku obvestilo o tem možgani prejmejo preko kemičnih in živčnih impulzov ter nam posledično naročijo, da prenehamo jesti. Takšen mehanizem se je razvil v tisočletjih človeške evolucije ter nam je zelo dobro služil, ko smo živeli v okolju, v katerem ni bilo preobilja hrane, sploh pa ne hrane z zelo veliko kalorično vrednostjo. Drugi zelo kompleksen sistem je v možganih in nadzira našo motivacijo, da uživamo hrano, užitek, ki nam ga ta daje. Oba sistema se med seboj ves čas sporazumevata ter sta dolgo delovala povsem harmonično, zaradi česar je bil naš vnos kalorij normalen, takšna je ostajala naša teža.“

Kaj se je torej zgodilo, da sistema ne delujeta več harmonično, mi pa imamo zaradi nepravilnega načina prehranjevanja čedalje več težav s težo in zdravjem? Dr. Volkova je prepričana, da je krivec za to naša kultura čedalje bolj nezdrave, predelane, mastne, slane in sladke hrane. Obkroža nas toliko pregrešnih živil, da kemični impulzi, da smo pojedli dovolj, enostavno ne preglasijo več dela možganov, ki išče vedno novi užitek. “Zato imamo torej vedno prostor še za sladico,“ pravi dr. Volkova. “To se zgodi, ko pred nas postavijo hrano, ki ima enostavno moč, da preglasi impulze, da smo siti. Pospravimo jo zaradi užitka, ki ga povzroča.“

Če imate s tem težave tudi vi, strokovnjaki priporočajo, da sladico poskušate jasno in glasno zavrniti, še preden jo postavijo pred vas. “Če veste, da bodo pred vas postavili čudovito torto, pa si recite, da je ne boste pojedli. Tako boste imeli veliko večjo možnost, da se vam ji uspe upreti,“ svetuje dr. Volkova. Raziskovalka je dodala, da hrana lahko povzroča odvisnost, saj ima vpliv na ista območja za užitek v možganih, kot jih imajo droge, cigarete ali alkohol. Toda vsa hrana nima iste moči, da zasvoji. Najmanj je imata – verjetno ne boste presenečeni – solata in jabolka. Najlažje nas po drugi strani zasvojijo slani predelani izdelki, sladko in mastno pecivo ter sladoled. Dr. Volkova meni, da je ena rešitev prehranjevalno industrijo s subvencijami spodbujati, da izdeluje predvsem hrano, ki je hkrati zdrava in okusna.

Kako se upreti želji po sladkem, si preberite še tukaj.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na