Potreba po hranilih in njihova presnova sta zapisani v genih. In ker je naš genski zapis različen, bo nekomu določen način hujšanja pisan na kožo, spet drugemu pa ne bo pomagal. ''Lahko se namreč zgodi, da imamo gen, zaradi katerega povečan vnos maščob ravno obratno vpliva na nas, kot narekuje logika. Namreč, če povečamo vnos maščobe v telo, nam teža začne padati,'' pojasnjuje Jure Zadravec, direktor podjetja, ki opravlja genske analize.

Ta genski test, ki ga naredijo v laboratorijih na podlagi vzorca sline, pokaže, kakšna so primerna razmerja maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov v telesu, katerih vitaminov in mineralov primanjkuje in kako deluje presnova. ''Delamo predvsem nutrigenomske analize – torej neka priporočila posamezniku o optimalni prehrani glede na njegov genski zapis,'' pojasni raziskovalec Danijel Stojkovič. Gospod Zadravec pa dodaja: ''Jaz lahko kavo pijem za žejo, kajti analiza mi je pokazala, da jo dobro presnavljam in da mi ne povečuje tveganja za srčni infark.''

Genski test pa razkrije tudi, kateri tip vadbe je najbolj primeren za naše telo. ''To je mogoče zelo primerno za starše, ki se odločajo, s katerim športom se bo otrok ukvarjal, ker nismo vsi nadarjeni za vse,'' razlaga Jure Zadravec. Sicer pa imamo v Sloveniji kar dve podjetji, ki se ukvarjata z genskimi testi. Eno je usmerjeno v preventivo in pomaga strankam najti pravilen način prehranjevanja ter ustrezen življenjski slog. Drugo pa odkriva tudi, za katere bolezni smo najbolj dovzetni, kako na nas učinkujejo zdravila in ali smo podedovali gensko obremenjenost z boleznimi naših prednikov.