Nekatere poškodbe so manj zapletene in se hitro pozdravijo. Tako se na primer poškodba meniskusa zdravi le tri ali štiri tedne, medtem ko se poškodovane križne vezi kolena zdravijo najdlje – lahko tudi od pol do enega leta. ''Tisto, kar nas pa pravzaprav najbolj skrbi, pa so poškodbe pri smučanju, ki gredo nekako v kategorijo prometnih nesreč, se pravi to so trki, padci zaradi velikih hitrosti, zdrsi s proge in tako naprej. In teh poškodb je vedno več, že okoli 40 odstotkov,'' pojasni predstojnik travmatologije prof. dr. Matjaž Veselko.

To nekateri pripisujejo tudi temu, da danes smučarji zaradi izboljšanih prog in spremenjene tehnike smučajo veliko hitreje kot nekoč. ''Smučarji smučajo v večjih radijih, to pomeni, da delajo daljše oziroma bolj zaključene zavoje in zaradi tega se poti smučarjev dostikrat križajo in do trkov kar pogosto prihaja,'' pojasni Jure Košir. Profesor Veselko pa dodaja: ''En razlog za večje število teh resnih in nevarnih 'prometnih' poškodb je gotovo to, da so proge odlično pripravljene in da so bistveno hitrejše, kot so bile včasih. Drugi razlog pa je tip smučanja. Zdaj smučamo v tako imenovani karving tehniki, kjer se pravzaprav ne oddrsava, ampak vozimo po nekakšnih tirnicah in dobimo v zavoju pravzaprav večjo hitrost kot pa včasih, ko smo oddrsavali. Mogoče tudi zaradi novega načina smučanja nimamo tako dobrega pregleda nad smučanjem oziroma nad smučiščem, kot smo ga imeli prej. Mogoče je pa razlog tudi ta, da potrebujemo pri zareznem smučanju nekoliko širši hodnik, se pravi, da zavzamemo več prostora.''

A če se boste na začetku nove sezone smučanja lotili počasi in postopoma ter se nanj primerno pripravili, boste možnosti poškodb zmanjšali. Pred smuko se vedno dovolj ogrejte, na smučišču pa bodite previdni in pazite tudi na druge ter vedno nosite zaščitno opremo. ''Vsekakor bi svetoval uporabo zaščitne opreme, tukaj mislim predvsem na čelado – sem namreč menja, da je čelada postala nekakšna nujnost in da nas resnično lahko zelo zaščiti. V zadnjem času pa se zelo uveljavlja tudi zaščita hrbtenice, tako imenovana želva,'' pravi Jure. ''Zelo pomembno je tudi, da spet obudimo neke vrste reflekse oziroma gibalne vzorce, tako da smo, potem ko pridemo na smučišče in ko se srečamo z nekimi nenavadnimi situacijami, nanje že nekako pripravljeni,'' pa še pove prof. dr. Veselko. Če pa se vseeno poškodujete, upoštevajte zdravnikove napotke za okrevanje in nikar na smuči ne silite prehitro. Pri rehabilitaciji je namreč pomembno, da se poškodovani del telesa res pravilno in do konca zaraste oziroma zaceli.