Pomembno je, da na prebadanje odidete le k izučenemu strokovnjaku, ki dobro ve, kaj dela. Kajti če pirsing dela nekdo, ki za to ni usposobljen, in če pripomočki za prebadanje niso sterilni, se lahko zaplete. ''V skrajnem primeru lahko pride do prenosa virusa hepatitisa B ali C, virusa HIV … Sicer pa lahko na takšnih mestih nastanejo grde brazgotine, celo izrastki, ki jih imenujemo keloidi. In to, moram reči, smo v naših ambulantah vajeni kar velikokrat videti,'' razlaga dermatovenerologinja mag. Metka Adamič, dr. med.

A možnosti za takšne in drugačne zaplete so majhne, če nam bo pirsing delal izkušen profesionalec z zadostno mero znanja. Da zmanjšamo možnost zapletov, pa moramo sveže prebodeno mesto tudi skrbno negovati in paziti, da rana ne pride v stik z umazanijo. ''Pirsing je treba čistiti s fiziološko raztopino, in sicer od dvakrat do trikrat dnevno. Preluknjanega mesta se tudi nikakor ne dotikamo, kajti na rokah nosimo veliko umazanije. Pirsing torej pustimo čim bolj na miru,'' svetuje izkušena bodypiercerka Anja Uršula Moškon, ki se s prebadanjem ukvarja že več let.

Bodite tudi pozorni na to, iz kakšnih materialov je nakit, ki bo krasil preboden del telesa. Uhani morajo namreč biti iz materialov, za katere je manj verjetno, da bodo sprožili kakšno alergijsko reakcijo. ''Za začetek se uporabljata bioplast in titan. Pozneje, ko je pirsing poceljen, pa kirurško jeklo,'' še pove Anja Uršula.

Če imate kakšno kronično-vnetno bolezen kože, vam bo dermatolog prebadanje odsvetoval. Sicer pa se v primeru kakršnih koli zdravstvenih težav in pomislekov pred prebadanjem posvetujte z zdravnikom.