Ni si mislila, da bo kdaj doletelo tudi njo

Kako škodljivo je lahko sonce, je na lastni koži izkusila tudi stilistka Metka Albreht. Četudi je njena polt temnejša in je zato mislila, da zaščite ne potrebuje, se je prepričala v nasprotno, ko so se ji mesec dni po rojstvu hčerke Aline po sprehodu ob morju na obrazu pojavile temne lise. "Ko sem prišla domov, sem imela na obrazu dve lisi in sem si rekla, kako me je sonce čudno ožgalo," nam je opisala. "Potem sem čakala, da to izgine in kar ni in ni in potem sem seveda malo pobrskala po internetu in sem videla, da obstaja hiperpigmentacija. In potem sem videla, da se je to, če sem bila sončnim žarkom izpostavljena brez sončne kreme, samo stopnjevalo." Takrat pravi, da jo je zagrabila panika. "Nihče si ne želi biti flekast po obrazu. Vsi skrbimo, da bi bila koža lepa. Pa pustimo zdaj ob strani gube. S starostjo itak pride tudi to in zaradi tega se ne obremenjuješ. Lise pa res niso prijetne."

Posledice so lahko neprijetne in celo smrtonosne

Prav zato od takrat naprej sončno kremo uporablja redno. Ta pa ne ščiti samo pred pojavom hiperpigmentacij niti samo pred pojavom opeklin. Po besedah dermatologinje mag. Metke Adamič, dr. med., se zaradi nezaščitenega izpostavljanja soncu kratkoročno lahko pojavijo številne fotoalergijske in fototoksične reakcije, oslabi lahko imunski sistem, zaradi česar se denimo pogosto pojavi herpes, še hujše pa so dolgoročne posledice. "Koža si vse zapomni in počasi nalaga napake, ki se pojavljajo vsakodnevno in kasneje se na koži pojavijo spremembe od prezgodnjega staranja kože preko raznih prekanceroz, to so tvorbe, ki se kasneje lahko razvijejo v raka, in nenazadnje kožni rak. Najbolj smrtonosen je melanom, ki je v primeru, da je odkrit prepozno, praktično vedno smrten."

Sonce nas ne ujame le na plaži

Ker se poškodba kože veča z vsakim, tudi najmanjšim izpostavljanjem soncu, ni dovolj, da se zaščitimo samo na plaži, ščititi se moramo vedno, ko smo dlje časa na prostem. "Raziskave so pokazale, da ljudje prejmemo 40 odstotkov ultravijoličnega sevanja med prostimi vikendi, samo 30 odstotkov poleti med počitnicami, ko se tega zares zavedamo in smo recimo namenoma na soncu. Približno 20 odstotkov med prostočasnimi aktivnostmi. To je popoldne na kavici ali sprehodu. Ter okoli 10 odstotkov preko zimskega in jesenskega obdobja. Zato je jasno, da je treba kožo ščititi praktično preko celega leta," zaključuje.

Se znate pravilno zaščititi?

Sončna krema predstavlja učinkovito zaščito, vendar le, če je nanesemo dovolj. Predstavnica blagovne znamke Eucerin Mojca Dobrovoljc nam je tako razložila, da njihovi znanstveniki v laboratorijih preizkušajo, kakšna je zadostna količina kreme in samo v tem primeru je zaščita takšna, kot je izdelek obljublja. "Če uporabljamo pršilo, je potrebno recimo enajstkrat popršit vsak del telesa," poudarja. Za losjon pa obstaja naslednja preprosta odmera. "Če se od začetka, nekje od vrha sredinca, pa do konca dlani nanese en trak losjona, je to dovolj za en del telesa." Zadostna količina izdelka podaljša našo lastno zaščito. "To pomeni: če je naš lastni zaščitni čas 10 minut, kot je v primeru posameznikov s svetlo kožo in očmi, ter uporabljamo zaščitni faktor 30, lahko na soncu ostanemo 300 minut. Je pa treba zaščito obnoviti, ko pridemo iz vode, ko se obrišemo z brisačo in seveda, ko poteče ta čas." Če ste na soncu, se morate tako namazati na vsaki dve uri, priporočljivo je tudi, da uporabljate poseben izdelek za obraz. Zaščitite pa se lahko še z oblačili, sončnimi očali in pokrivali.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na